Večeri izza Kongresa 2012

V četrtek, 22. novembra 2012, je ob 18. uri, v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa potekala predstavitev knjige “Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah”.

Urednici, Marija Stanonik in Irena Uršič, sta predstavili zbirko spominov na vojno za obrambo samostojne Slovenije leta 1991, ki vsebuje 435 spominov svojcev padlih, ranjenih, odraslih in otrok iz celotne Slovenije in onkraj meja. Knjiga bralcu na ta način omogoča podoživeti izkušnjo vojne „navadnih” ljudi – mame, ki je izgubila mladoletnega sina, teritorialca, ki mu je izstrelek prebil oko, otroka, ki zaradi vojne ni mogel praznovati rojstnega dne… Delo želi izkazati spoštovanje vsem, ki so svoje delo in življenje prispevali za ohranitev komajda rojene samostojne in demokratične slovenske države. V knjigi je objavljen seznam vseh padlih v vojni, prvič pa je objavljen seznam ranjenih Slovencev, ki ga je pripravil predsednik Združenja vojnih invalidov 91, gospod Jože Romšak.

V sredo, 10. oktobra 2012, je v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa potekala predstavitev knjige »Zlati klas«. Avtor Andrej Rant, dr. stom., je bil rojen leta 1947 v Ljubljani. Pesmi je začel pisati že kot gimnazijec, doslej pa je napisal tri pesniške zbirke: Telohi, ki je izšla leta 1984, Zornice, iz leta 1998, je izdala Mohorjeva založba v Celovcu, leta 2006 pa je izdal zbirko Izpovedi. V letu 2012 je izšla njegova najnovejša pesniška zbirka Zlati klas.

Zlati klas je naslov zbirke pesmi Andreja Ranta in predstavlja njegov izbor najlepših pesmi, so »žetev« njegovega skoraj polstoletnega umetniškega ustvarjanja. Rantova poezija, pisana v tekočih verzih z rimo, je melodična in tenkočutno izpovedna. Obsega tako lirične pesmi, kot tudi pesmi epskega značaja. Sto enainšestdeset pesmi je razvrščenih po tematskih sklopih: od ljubezenskih pesmi, pesmi ljudskih motivov, antičnih motivov, do vojne in domovinske tematike, pesmi bolj osebnih občutenj in dojemanja minevanja življenja. Knjigo bogati avtorjevih trideset malih ilustracij.

V sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja (INV) in Klubom koroških Slovencev v Ljubljani smo 29. maja 2012  pripravil večerno predavanje strokovnega svetnika INV, prof. Janeza Stergarja.

»Samo milijon nas je…« – namreč Slovencev v RS – resda še ne velja. A ob že izrečenih opozorilih dodaja Stergar dva zaskrbljujoča statistična podatka: v petih letih se je povprečna starost prebivalcev RS povečala za eno leto – na približno 42 let, kar je že zrela doba.

V zadnjem času je čutiti večjo naklonjenost idejam o »povabilu« Slovencem po svetu, naj se vrnejo v Slovenijo. A že v tridesetih letih preteklega stoletja sta predstavnika dveh zelo različnih polov slovenske politike – dr. Anton Korošec in Edvard Kardelj-Sperans – prišla do enake ugotovitve; da bo država Slovencev privlačna za naše rojake po svetu le v primeru, da bodo v njej polno in zadovoljno zaživeli »matični« Slovenci sami.

V četrtek, 17. maja 2012, smo v okviru Večerov izza Kongresa pripravil pogovor z dr. Dušanom Petračem, vrhunskim strokovnjakom na področju vesoljske tehnike in dolgoletnim sodelavcem NASA. Večer je povezoval dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije (SZF). Dr. Dušan Petrač je specializiran fizik za razmere, ki vladajo v vesolju in že več desetletij opravlja temeljne in uporabne raziskave predvsem za potrebe civilne vesoljske agencije NASA.

V svojem predavanju je podal svoje videnje o škodljivih posledicah breztežnostnega stanja,  in mnenje o tem, do kakšne mere se lahko človeško telo prilagodi. Prikazan je bil tudi krajši film o delu in življenju astronavtke Sunite Williams med njenim rekordnim 195 dni trajajočim bivanjem na mednarodni vesoljski postaji.

Predavanju je prisluhnilo nekaj več kot 50 navzočih, znanstveniku pa smo za njegovo življenjsko delo podelil »slovenski tolar«, najvišje priznanje Svetovnega slovenskega kongresa.

V četrtek, 19. aprila 2012, smo v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja in Klubom koroških Slovencev pripravili večer na katerem je dr. Danijel Grafenauer svoje raziskave strnil pod naslovom »Koroški slovenski emigranti po plebiscitu 1920 in pregonu koroških Slovencev 1942«.

Po razpadu avstro-ogrske monarhije in nastanku države južnih Slovanov leta 1918 in po plebiscitu 1920 je zaradi odkritega protislovenskega pritiska  Koroško zapustilo med dva in tri tisoč, po nekaterih ocenah celo šest tisoč in več Slovencev. Ta »eksodus« skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. 14. in 15. aprila 1942 je prišlo do prisilne izselitve slovenskih kmečkih družin v nemška taborišča. Izselitvena akcija je zajela 221 družin oz. 1075 oseb iz vsega slovenskega etničnega ozemlja na Koroškem. Ta izselitveni val naj bi bil samo začetek obširnejšega načrta pregona koroških Slovencev. Vendar do nadaljevanja ni prišlo zaradi nacističnih porazov na frontah in porajajočega oboroženega odpora med slovenskim prebivalstvom na Koroškem.

V torek, 6. marca 2012, smo v okviru Večerov izza Kongresa pripravili predavanje dr. Barbare Ivančič Kutin z naslovom: »Zbiranje slovstvene folklore med slovenskimi izseljenci v ZDA«. Ob začetku je predavateljico predstavila red. prof. ddr. Marija Stanonik, znanstvena svetnica ZRC SAZU.

Dr. Barbara lvančič Kutin je leta 2011 za arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU začela prvo sistematično zbiranje slovenske slovstvene folklore pri Slovencih po svetu. Predstavila je svoje tritedensko terensko in predstavitveno delo v treh zveznih državah v ZDA, kjer je vzpostavila stike s slovenskimi združenji, organizacijami in posamezniki. Njeno delo  je obrodilo bogate sadove; v tem času je pripravila intervju z več kot 60 slovenskimi rojaki v okolici Clevelanda, Chicaga in Milwaukeeja. Zbrala je več kot 60 ur posnetega gradiva, na 4 javnih nastopih, dveh predavanjih in dveh delavnicah je udeležence seznanila s temeljnimi značilnostmi slovstvene folklore, njenim pomenom za slovensko kulturo in znanost ter udeležence podučila o osnovnih metodoloških in tehničnih napotkih za zvočno oz. grafično dokumentiranje. Sedaj jo čaka precej dela z urejanjem in zapisovanjem tega materiala.

V prihodnosti si želi, da bi lahko podobno zbiranje slovstvene folklore opravila tudi med našimi rojaki drugod po svetu.

V okviru Večerov izza Kongresa smo 17. januarja 2012 predstavili knjigo Boruta Rutarja »Krik mačehe« o uporu Slovencev proti italijanskemu fašističnemu režimu.

V njej je raziskovalni zgodovinar predstavil nekaj spodletelih oz. neuresničenih poizkusov organizacije TIGR, da bi z atentatom na Benita Mussolinija zadala močan udarec fašizmu v Italiji.

Organizacija TIGR ( ime je sestavljeno iz začetnic mest Trst, Istra, Gorica in Reka) je delovala na slovenskem in hrvaškem etničnem ozemlju, ki je bilo po Rapalski pogodbi priključeno Italiji.  Sestavljali so jo slovenski in hrvaški domoljubi, ki so bili predvsem antifašistično usmerjeni. Veliko članov te organizacije je bilo povezanih z jugoslovansko, posamezniki pa tudi z britansko obveščevalno službo. TIGR je napadal fašistične ustanove, patrulje in izvajal sabotaže.

Večera se je udeležilo približno 60 ljudi.