V prostorih Katoliškega inštituta v Ljubljani je Svetovni slovenski kongres 24. oktobra 2024 pripravil okroglo mizo z naslovom »Slovenska identiteta v času novodobnih migracij«. Niz okroglih miz o slovenski narodni identiteti je nadaljevanje posveta, ki smo ga pripravili v letu 2023, ko smo razmišljali o slovenski narodni identiteti, njenih elementih in razvoju identitete od časa osamosvojitve Slovenije. Glede na veliko zanimanje smo se odločili, da v 2024 pripravimo posamična omizja, ki bodo bolj podrobno prerešetala določena področja slovenske identitete.
Tokratna okrogla miza se je osredotočila na izzive s katerimi se soočamo Slovenci ob visoki stopnji migracij in posledičnega multikulturalizma v Sloveniji. V omizju so sodelovali: Jože Wakounig iz Avstrije, Vida Forčič zamejska Slovenka iz italije, Vančo Tegov iz VSO Celje in Zvone Podvinski s Švedske (na daljavo). Pogovor je moderirala novinarka Vida Petrovčič.
Stanje danes
Govorniki so uvodoma predstavili stanje v državah kjer živijo in izzive s katerimi se soočajo države ob povečanem številu migrantov. Strinjali so se, da je potrebno iskati načine za integracijo in asimilacijo ljudi, ki pridejo v državo. Ob tem so izpostavili, da je pomembno, da se priseljenec zaveda, da se je priselil v državo in kulturo ter bo s tem moral privzeti določene kulturne norme novega okolja – še predvsem v javnem življenju. Velika razlika se kaže predvsem med vrednotami in moralo, ki jo priseljenci iz neevropskih držav prinašajo s seboj. Kadar so te v neskladju z novim okoljem, kmalu prerasejo v kazniva dejanja ali kriminal, s tem pa se se življenjski standard obstoječega okolja znižuje. Zaskrbljujoča in nedopustna je popustljivost držav, ki so pripravljene različno obravnavati kazniva dejanja državljanov in priseljencev. Na tak način države dovoljujejo razgradnjo obstoječega kulturnega in moralnega nivoja.
Kaj moramo storiti
Država mora poskrbeti, da vsa pravila enako veljajo za državljane in priseljence, prav tako pa je potrebno vztrajati, da se v javnem življenju priseljenci prilagodijo navadam in običajem, ki veljajo v obstoječi družbi. Zavedati se moramo vrednot naše družbe in biti hvaležni zanje, saj nam omogočajo bolj kvalitetno življenje. Zavedanje o tem kdo smo kot Slovenci in tudi kot Evropejci ter kakšne so naše moralne in kulturne vrednote nam lahko pomaga izgraditi lastno samospoštovanje, ki je predpogoj za zdravo narodno identiteto.
Morda najboljša misel večera: »Multikulturnost je lahko samo priboljšek, nikakor pa to ne more in ne bi smel biti glavni obrok«.
