Svetovni slovenski kongres se zavzema za spravo slovenskega naroda in kot pogoj zanjo vidi v razčiščeni zgodovini vojnega in povojnega dogajanja na slovenskih tleh. Ko človeška družba opusti pravila, ki zadevajo človekovo osebno dostojanstvo in življenje, smo obsojeni na diktaturo in nasilje. Nihče si ne sme jemati pravice, da lahko potepta človekovo dostojanstvo ali da človeku vzame življenje.
Zgodovinar dr. Jože Dežman in novinar dr. Jože Možina sta že večkrat obravnavala to tematiko in marsikaj razkrila javnosti. Za obstoj taborišča v Teharjah javnost ni vedela več desetletij, poboji v Kočevskem rogu, Barbarinem rovu in Hudi jami, dogodki v taborišču Sterntal in še vrsta drugih povojnih dogodkov so bila dolgo časa prepovedana tema in zato so še danes premalo poznani javnosti.
Nesprejemljivo je kakršnokoli prikrivanje resnice o zgodovinskih dogajanjih, demokratični mediji pa morajo biti zavezani k iskanju te resnice. Nekdanji režim je vsa ta dejanja več desetletij prikrival javnosti, saj se je dobro zavedal, da so bila z njimi kršena določila Ženevskih konvencij in pravila mednarodnega humanitarnega prava. Morda bi se še danes spraševali, če so dogodki v Kočevskem rogu in Barbarinem rovu sploh resnični, če o njih ne bi poročali naši mediji.
Svetovni slovenski kongres podpira nadaljnje raziskave in razprave na tem področju, saj so te potrebne, da naredimo korak naprej po poti k spravi slovenskega naroda. Vse javne razprave o tovrstnih dogodkih pa morajo potekati civilizirano in argumentirano. V kolikor pride do bistvenih razhajanj glede videnja dogodkov je potrebno stvar raziskati, podkrepiti z dokazi ter na osnovi tega preveriti katera stran ponuja pristnejšo videnje zgodovinskih dogodkov. Nikakor pa nesoglasij ne moremo in smemo reševati z izključevanjem ali neciviliziranimi osebnimi napadi.
dr. Boris Pleskovič, predsednik
Svetovni slovenski kongres