Svetovni slovenski kongres (SSK) od vsega začetka pozorno spremlja in podpira uresničevanje pravic slovenskih manjšin v sosednjih državah pa tudi pravic avtohtonih manjšin drugih narodov v Republiki Sloveniji ter želi, da živijo in se razvijajo v sožitju s svojimi sosedi. Ugotavljamo, da so se s širitvijo Evropske zveze in v tem okviru z vstopom Slovenije in Madžarske na tem področju načelno odprle nove, ugodnejše možnosti, vprašanje pa je, kako se te možnosti uresničujejo. Posebej smo osupnili ob spremembi madžarske ustave v začetku leta 2011, saj je bil iz njene preambule izbrisan obstoj narodnih manjšin, med njimi tudi slovenske. Čeprav je madžarski parlament potem pod pritiskom Evropske zveze to napako v ustavi odpravil, nas mora skrbeti, kaj se dogaja v ozadju, kaj pomeni v Bruslju razstavljena tapiserija z mejami Velike Madžarske ter kaj okrepljeni velikomadžarski nacionalizem, zaznaven po padcu železne zavese, pomeni za porabske Slovence na Madžarskem pa tudi za prekmurske Madžare v Sloveniji in za vse Prekmurce.
Za osvežitev in dopolnitev vednosti o položaju porabske slovenske manjšine je Svetovni slovenski kongres 26. 5. 2011 na podlagi skrb zbujajočih obvestil v Pomurskem vestniku izpeljal v okviru svojih prireditev „Večeri izza kongresa” okroglo mizo na temo »Porabski Slovenci danes in nikoli več«. Gost večera je bil Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem.
Zamejski Slovenci prvi občutijo pritiske in viharne spremembe v državah, kjer živijo. Položaj porabskih Slovencev je toliko bolj zastrašujoč, ker so brez omembe vredne gospodarske infrastrukture in ker se v prizadevanju za manjšinske pravice ne morejo opirati na neodvisne institucije demokratične države, npr. na ustavno sodišče (kot koroški Slovenci), da bi zavarovali svoje interese in s tem svojo narodno identiteto. Zanje je zato toliko pomembnejša podpora, ki jo pričakujejo od matične Slovenije. Ta podpora sicer obstaja in menimo, da bi izčrpano slovenstvo na Madžarskem brez nje najbrž hitro podleglo asimilaciji, menimo pa tudi, da za dolgoročno preživetje slovenske manjšine pomoč ni zadostna oziroma ni vedno vsebinsko najbolj smotrna (Porabje kljub ustanovitvi razvojne agencije in celo pridobitvi nekaj evropskih sredstev za projekte ostaja nerazvito, brez gospodarskih delovnih mest). Tudi hvalevredna pomoč nekaterih duhovnikov murskosoboške škofije, ki hodijo po nekajkrat na mesec maševat za slovenske vernike na oni strani meje, ne bo mogla popraviti verske in narodnostne škode, nastajajoče po izsiljeni premestitvi domačega slovenskega župnika iz Porabja v notranjost Madžarske; ugasnitev slovenščine pri verouku pomeni pospešitev tihe asimilacije.
Slovenija in Madžarska sta pred leti na pobudo in vztrajno predlaganje madžarske strani sklenili meddržavni sporazum o sodelovanju pri boljšem zagotavljanju pravic slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske manjšine v Sloveniji. Raven teh pravic in njihovega zagotavljanja v Sloveniji je bila že tedaj evropsko zgledna ter visoko nad to ravnjo na Madžarskem, razlika pa je ostala skoraj enako velika do danes. Meriti jo je mogoče tako s finančnimi kazalniki (razmerje 1 : 20 v škodo porabskih Slovencev) kot z razvitostjo medijske ali prometne infrastrukture, zlasti pa z razvitostjo dvojezičnega šolstva. O kaki recipročnosti ni govora, madžarska stran pa se na sejah meddržavne komisije za spremljanje sporazuma znova in znova izgovarja zdaj na splošno finančno stisko zdaj na politično nedorečenost ali na zapletenost upravnih postopkov na lokalni, županijski in državni ravni, da ne more ustrezno izpolnjevati svojih obveznosti in obljub. Kakor da v Sloveniji nimamo finančne stiske, politične nedorečenosti in zapletenosti upravnih postopkov – pa mora biti za madžarsko manjšino v Prekmurju vseeno poskrbljeno. Vzorčen primer že kar sramotnega zavlačevanja na madžarski strani je urejanje nekaj kilometrov ceste med Gornjim Senikom in Verico: po dolgih letih prošenj in obljub se je za zadevo zavzel celo predsednik madžarske vlade in skupaj s predsednikom slovenske vlade sta pred tremi leti položila temeljni kamen za začetek graditve ceste – potem pa se na trasi do danes ni zgodilo nič.
V pogovoru je bilo izrečeno tudi razumevanje za neprijetne občutke slovenskega prebivalstva v Prekmurju ob razmahu podeljevanja madžarskega državljanstva Madžarom zunaj Madžarske, ob tem se namreč pri posameznikih opaža obujanje velikomadžarskih aspiracij s pojavi, kot so ignoriranja državne proslave ob obletnici priključitve Prekmurja Jugoslaviji, omenjanje predtrianonskih meja in podobni verbalni izpadi.
Udeleženci „Večera izza kongresa” 26. 5. 2011 ostro protestiramo proti primerom kršenja človekovih pravic in mirnega sožitja tako na ozemlju Slovenije kot zunaj njenih meja, Državni zbor in vlado Republike Slovenije pa pozivamo, da vsestransko podpreta slovensko manjšino na Madžarskem v njenem prizadevanju za ohranitev slovenske kulture in slovenskega jezika. Čas bi bil, da Slovenija Madžarsko odkrito vpraša, ali je s predlaganjem in podpisom omenjenega meddržavnega sporazuma mislila resno ali pa je bila to samo taktična poteza za ustvarjanje političnega vtisa o dobrih namenih pri urejanju manjšinske problematike in o spoštovanju človekovih pravic v pričakovanju predpristopnih pogajanj z Evropsko zvezo.
dr. Boris Pleskovič
predsednik Svetovnega slovenskega kongresa