Po splošni oceni obiskovalcev vrha Triglava, med njimi so ocenjevalni strokovnjaki, Aljažev stolp na vrhu Triglava ni v slabem stanju in demontaža s premestitvijo v SPM v Mojstrani ni potrebna.
Ob predlogu Planinske zveze Slovenije, da se Aljažev stolp prenese v muzej, smo lahko priča domovinskim čustvom slovenskih planincev in vraščenosti stolpa v slovensko domoljubno zavest, ki se veže na vrh Triglava in ne na muzej. Spoštujmo zgodovinski pomen stolpa kot simbola slovenstva na sveti gori Slovencev, sklicujmo se na tradicionalno vezanost stolpa na vrh Triglava, mogoče in potrebno je, s kontinuiteto stolpa izpolnjevati pričakovanja triglavskih pohodnikov, spodobi se tudi gojiti hvaležen zgodovinski spomin na prvotnega postavitelja Jakoba Aljaža, in to tako, da se ohrani na vrhu Triglava prav tisti izdelek, ki ga je on postavil, in ki je odigral pomembno vlogo v boju proti ponemčevanju slovenskih gora. Naj na svojem prvotnem postavitvenem mestu oznanja hvalo in čast človeku, ki se je proti koncu življenja upravičeno lahko pohvalil: »Da je ostal Triglav v slovenskih rokah, je največ moja zasluga«.
S tem se Svetovni slovenski kongres pridružuje protestnikom zoper demontažo stolpa in njegovo namestitev v muzeju kot muzejski eksponat. Zdi se, da namestitev v muzeju, kjer bo stolp na vidiku in dotiku planinsko osveščenim in neosveščenim, pomeni skrunitev te edinstvene, planinsko in zgodovinsko izjemno priljubljene stavbe. S skrunitvijo je mogoče označiti tudi nadomestitev stolpa na vrhu Triglava s kopijo, ki ni odigrala zgodovinske vloge.
dr. Boris Pleskovič, predsednik
Svetovnega slovenskega kongresa