Svetovni slovenski kongres je 14. marca 2013 v sodelovanju s KD svetega Mihaela Grosuplje pripravil Večer izza Kongresa z naslovom »Kočevar ima samo eno domovino / Göttscheabar hot lai oin Hoimöt«. Kočevarji ali Kočevski Nemci (Gottscheer) so nekdanja nemško govoreča skupnost, ki je živela na Kočevskem, na nemškem jezikovnem otoku, katerega središče je bilo mesto Kočevje. Svoj jezik, bavarsko narečje »kočevarščino«, so ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do izselitve 1941, danes pa ga na Kočevskem in po svetu govori le še nekaj ljudi. Med Kočevarji je bilo kar nekaj izjemno podjetnih in so pomembno (so)oblikovali slovenski prostor.
Kulturni večer je privabil kar lepo število obiskovalcev, zbralo se nas je namreč okrog 70. Program je bil res pester in verjamem, da je lahko vsakdo v tem večeru našel nekaj zase. Večer se je začel z nekaj kočevarskimi pesmimi, ki so bile pred tem predstavljene v slovenščini, spremljal pa jih je slovenski prevod projeciran na platno.
Pesmim je sledilo predavanje Jakoba Müllerja, ki je predstavil kočevarsko zgodovino od same naselitve, pa vse do tragičnih dni druge svetovne vojne. Ob slišanem je bilo lažje razumeti razloge zaradi katerih je bila večina Kočevarjev dojemljiva za propagando nemškega »Reicha«, ki je pozivala k preselitvi. Zgodovinskemu eseju je sledilo branje odlomkov, ki je bilo tematsko razdeljeno na tri sklope; na čas kmečkega upora proti gradu Friedrichštajn, družinsko tragedijo Kočevarjev ob izselitvi po koncu II. svetovne vojne in zaključna splošnejša razmišljanja o človeški minljivosti ter želji po miru. Program smo zaključili s še dvema pesmima.
Večera se je udeležilo tudi nekaj Kočevarjev staroselcev, ki so bili žive priče dogodkom ob izselitvi in preselitvi Kočevarjev med drugo svetovno vojno. Ob pripovedovanju o dramatičnih dogodkih, ki so jih doživeli sami oz. njihove družine in bližnji v tistem času, se človek začne spraševati o človeškosti, mirnem sobivanju in majhnosti posameznika v pomembnih zgodovinskih dogodkih.
