V sredo, 8. junija 2022, je v Galeriji Družine potekal pogovor s prof. dr. Žigo Turkom in Lojzetom Peterletom o odzivih in sodelovanju držav Evropske unije v času novih izzivov. Pogovor je povezoval Martin Nahtigal.
Evropsko unija se je v zadnjem času morala soočiti s kar nekaj izzivi, ki so preizkusili njeno prožnost, odzivnost in enotnost. V času koronske krize se je EU odzivala počasneje in bolj togo kot nacionalne države izven EU (ZDA, VB, Norveška), zato so bile zadnje v prednosti pri pridobivanju cepiv in zaščitnih materialov. Pri tem se je seveda potrebno zavedati, da je EU zdravstveno politiko bolj ali manj prepustila v urejanje državam članicam kar je pripeljalo do različnih pristopov in ukrepov v šolstvu, prehajanju meja, zdravstvu… Verjetno bi se EU odzvala hitreje in bolj spretno, če bi lahko enostavno delegirala pravila državam članicam. Bi pa s tem izgubili pomembno prednost, ki jo ponuja EU je pojasnil eden od sogovornikov. Izgubili bi možnost, da vsaka država išče najboljšo rešitev in iz te množice eksperimentov nato lahko izberemo najboljšo varianto in jo nato enostavno prekopiramo. Pojavljajo se sicer pozivi k neki tesnejši zvezi, morda celo »Združenim državam Evrope«, ampak zaenkrat je še premalo politične volje, da bi se države članice zavezale k spreminjanju obstoječih pogodb in prenosu dodatne suverenosti na EU.
Iskanje skupnega in enotnega odgovora se je še bolj izrazilo pri izbruhu vojnega spopada v Ukrajini. Težko je najti pravo srednjo pot med upiranjem jedrski velesili in podpiranjem ukrajinske suverenosti. Odvisnost evropskih držav od ruskih energentov preizkuša prožnost EU tako na področju solidarnosti, embarga in obrambne politike.
Gosta sta si bila enotna, da prihodnji izziv EU predstavlja prehod oz. skok na zeleno, države članice pa bodo temu prehodu prisiljene slediti po svojih najboljših močeh. Napad Rusije na Ukrajino bo ta prehod še zaostril in morda tudi časovno malo zamaknil. Za Slovenijo bo ključnega pomena, da prepozna smernice prehoda in jim na vso moč sledi.
