V organizaciji VSO Brda – Števerjan – Gorica, je v petek, 18. oktobra 2024, potekala slovesnost, med katero so odkrili spominsko ploščo Marjanu Terpinu, dolgoletnemu članu Svetovnega slovenskega kongresa in predsedniku Konference za Italijo SSK.
Na njegovi domačiji v Števerjanu se je zbrala množica prijateljev, sodelavcev in znancev, ki so počastili spomin velikemu Slovencu in osamosvojitelju. V pozdravnih nagovorih smo lahko slišali kako je njegova osebnost zaznamovala nastajanje slovenske države in stkala vezi med rojaki v enotnem slovenskem prostoru.
Posebne besede mu je namenil tudi predsednik SSK, dr. Boris Pleskovič, ki je poudaril pomen njegovega dela za Konferenco SSK za Italijo ter organizacije proslav ob dnevu državnosti, ki so bile vedno polne domoljubnega naboja. Kot je sklenil, bo ime Marjan Terpin za vedno z zlatimi črkami zapisno v naših srcih.
Po nagovorih visokih gostov je sledil blagoslov plošče. Prireditev je spremljal nastop pevskega zbora iz Števerjana. Po končani slovesnosti so se udeleženci družili na Terpinovi domačiji.
Sedanji predsednik Konference za Italijo, dr. Karlo Bresciani, je o Marjanu Terpinu napisal:
Spomnimo se tudi dragega Marjana po njegovem čutu in prizadevanju za zgodovino slovenskega naroda in pomena, ki ga le-ta ima oziroma naj bi ga imela za nas danes, za mlajšo in starejšo generacijo: da bi tisti trenutki zgodovine, ki so bistveno botrovali k oblikovanju tiste notranje, globlje istovetnosti naroda, ne šli v pozabo, se je Marjan posvetil v drugem obdobju svojega življenja tudi pisanju in slikanju.
Naj omenim knjižico, SKOZI SLAVNO IN POGUMNO ZGODOVINO SLOVENCEV S PREPROSTO SLIKANO IN PISANO BESEDO;
in pa štirideset lesenih poslikanih kaset vgrajenih na strop obnovljene stare in podrte kleti, zraven svoje hiše. Gre za štirideset naslikanih dogodkov, ki zajemajo človeško zgodovino, od svetopisemskega stvarjenja sveta in vesoljnega potopa, do pokristjanjenja naših krajev, do kneza Koclja in svetih bratov Cirila in Metoda. Prav tako tudi dogodek izdaje edikta cesarja Otona III, ki je daroval oglejskemu patriarhu vas QUAE SCLAVORUM LINQUA VOCATUR GORICA.
Ta njegova amaterska dela niso tako poznana oziroma se jih posebej ne omenja, vendar kažejo na to, da je Marjan bil ne le zgolj politik v ožjem pomenu besede, ampak, da je njegovo narodnostno, politično in družbeno udejstvovanje slonelo na globlji in širši zavesti obstoja slovenskega naroda. Njegov pristop in njegovo prizadevanje sta bila celostna. Obenem se v tem razodeva tudi celovitost njegove osebnosti. Ni dvoma, da je bilo narodnostno vprašanje pri Marjanu tudi vprašanje širše celostne pripadnosti, da ne rečem celo vprašanje ljubezni do jezika, naroda in ljudi.
