V okviru projekta Slovensko obrobje smo 13. in 14. oktobra 2012 obiskala Slovence na Madžarskem, kjer smo sodelovali kot soorganizatorji mednarodnega srečanja slovenskih ljudskih pevcev in godcev v Monoštru.
Slovensko Porabje, ki je ime dobilo po reki Rabi, je skupek sedmih manjših naselij, kjer še danes živi veliko Slovencev. Po neuradnih podatkih naj bi bilo pripadnikov slovenske manjšine okoli 5.000.
Pot nas je najprej popeljala do največje slovenske vasi Gornji Senik, v kateri je kar 90% prebivalcev Slovencev. Pod vodstvom Marijane Sukič smo si ogledali etnološko in zgodovinsko razstavo v spominski hiši duhovnika Janoša Küharja, nato pa še cerkev sv. Janeza Krstnika, v kateri so delovali mnogi slovenski duhovniki, med njimi tudi Jožef Kosič, veliki borec za ohranjanje slovenstva v Porabju. Spominska hiša krepi narodno zavest porabskih Slovencev in prispeva k ohranjanju slovenskega maternega jezika. Vožnjo smo nadaljevali skozi Dolnji Senik, kjer mirno sobivajo Madžari, Slovenci in Nemci, nato mimo naselja Sakalovci do Monoštra, ki je kulturno in gospodarsko središče Porabja.
Osrednja točka našega programa pa je bila glasbena prireditev Mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev v monoštrski gledališki dovrani. Kratek uvodni pozdrav sta udeležencem namenila referentka Zveze Slovencev na Madžarskem, Biserka Bajzek, in predsednik Slovenske konference, Borut Korun. S petjem slovenskih narodnih pesmi so nas razveselile skupine iz Slovenije, Slovenci iz Porabja, Sombotela in Budimpešte. Za zaključek dvourne glasbene prireditve pa smo vsi, tako nastopajoči kot tudi gostje, skupaj zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi.
Po končani prireditvi smo se odpravili še na krajši ogled mesta. Ogledali smo si baročno cerkve sv. Gotharda, kjer je enkrat mesečno maša v slovenskem jeziku ter edini slovenski narodni muzej na Madžarskem – muzej Avgusta Pavla. Dan smo zaključili z ogledom dokumentarnega filma „Porabje nekoč in danes”, ki prikazuje utrip življenja Slovencev v Porabju skozi čas.
Drugi dan nas je spremljala Agi Holecz, Madžarka s slovenskimi koreninami. Začeli smo z ogledom zgodovinskega parka v vasi Zalavár, ki leži na bivšem močvirnatem kraju in se ponaša z ruševinami, spomeniki sv. Štefana, sv. Cirila in Metoda, kapelo in mogočnim drevesom življenja z 258 listi, ki predstavljajo prav toliko med seboj sodelujočih madžarskih naselij. Pot smo nadaljevali do Fenékpuszta, središča prometa v rimskih časih, kjer smo si ogledali ruševine velike trdnjave, bazilike in kašče iz starega veka. Nato pa še do našega zadnjega postanka, mesta Tihany. Turistično mesto se ponaša z veliko Benediktinsko cerkvijo iz 13. stoletja in muzejem benediktinske opatije Tihany. Po ogledu znamenitosti smo se polni pozitivnih vtisov in novih prijateljskih vezi napotili nazaj proti Ljubljani.
