Literarna sekcija pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa je letos, 15. decembra 2016 že drugič podelila nagrade Literarnega natečaja za mlade in sicer za literarni prispevek z naslovom Slovenija v mislih mladih rojakov. Mladi so razmišljali o slovenski domovini, kakršna je navzoča v mislih in duhu rojakov, namenjen je bil mislim o slovenskem jeziku kot povezovalnem elementu med tujstvom in domovino, jeziku kot govorici naše kulture in jamstvu naše prihodnosti.
Komisija je ugotovila, da nagrajeni prispevki vsak po svoje ustrezajo osnovnim zahtevam razpisa.
Prvo nagrado je prejela Barbara Ferluga iz Italije, stara 23 let, z zapisom »Slovenija moja dežela«. Avtorica je v zapisu kritično soočila podobo Slovenije, kot jo nosi v svojih spominih in v svojem srcu, z resnično Slovenijo, na obrobju katere živi. Mladi Tržačan, ki pride iz mesta s samo italijanskimi napisi, pride danes v Ljubljano, kjer je videti skoraj samo še angleške napise. Ideal se sooči z resničnostjo, ki si ne zasluži biti ideal. Če slika domovine ni ideal, se ne vračamo k njej, ne ohranjamo je. To je opomin za nas, ki živimo v Sloveniji.
Drugo nagrado je prejela Majda Godec iz Argentine, stara 17 let, z zapisom »Košček Slovenije v Argentini« Nagrajenke zaradi oddaljenosti ni bilo med nami, bomo pa nagrado izročili ob prvi primerni priložnosti. Zapis Košček Slovenije v Argentini nam pričara „košček” čudeža v Argentini, kjer so ga ustvarili naši rojaki, ki so morali bežati na drugo stran Oceana in si tam ustvariti nov dom. Dom so razumeli kot slovenski dom, v katerem je slišati slovenski govor, slovensko besedo. To se jim je popolnoma posrečilo, v teh domovih, Slovenija, še celo v mislih tretje generacije, ostaja idealna podoba. Kdo se v tem primeru mora po kom zgledovati, je osrednje vprašanje, ki se nam postavlja ob prebiranju tega eseja.
Tretjo nagrado je prejel Jakov Malnar iz Hrvaške, star je 14 let, z zapisom »Polharija«. Zapis Polharija nam prikaže staro slovensko šego, ki je bila nekoč del gospodarskega življenja, danes pa je polharija za večino Slovencev predvsem etnološka zanimivost. To ne za avtorja, za katerega je ta šega povezana s prepevanjem starih slovenskih pesmi in ima tudi čustveno razsežnost. „S pesmimi se najlažje učimo slovenščine,” piše avtor. V Polhariji nas avtor opozarja na pomembnost poznavanja naše preteklosti, nekdanjih načinov gospodarjenja, nekdanjih šeg in kulture. Naša preteklosti je del nas in kdor jo ima v mislih, ima v mislih Slovenijo.
V drugem delu prireditve smo odprli razstavo slikarke Silvane Lautar iz Tršča na Hrvaškem, ki je predstavila svoja dela iz akrila in akvarele. O njenih slikah je kritiko podal tudi Veljko Toman, priznani slikar in umetnik. Celoten večer so nam popestrili Reciklisti, glasbena skupina, ki je osvojila polfinale na letošnjem izboru Slovenija ima talent.
Skupaj s člani, prijatelji in gosti smo se tako poslovili od leta 2016 z željo, da bomo v prihodnje še naprej uspešno sodelovali.