Eden najizrazitejših (če ne celo najizrazitejši), slovenskih izseljenskih pisateljev, Zorko Simčič, je 19. novembra 2016 obeležil svoje 95. leto.
Rojen je bil v Mariboru leta 1921. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo (1941) se je kot prostovoljec prijavil v jugoslovansko armado, po njeni kapitulaciji pa se je umaknil v Ljubljano. Bil je zaprt v taborišču Gonars. Že v dijaških letih se je kot izredni slušatelj vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani, napisal roman Prebujenje in zanj prejel Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. Ob koncu vojne se je umaknil na avstrijsko Koroško, leta 1948 pa se je odselil v Argentino, kjer je bil v ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v slovenski skupnosti. Bil je med soustanovitelji Slovenske kulturne akcije, dvanajst let urednik osrednje emigrantske kulturne revije Meddobje in vsa leta motor slovenske skupnosti v Argentini.
Po osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v domovino. Simčič je bil prejemnik Prešernovega sklada za roman Človek na obeh straneh stene. Na predlog Svetovnega slovenskega kongresa in Slovenske konference SSK je predsednik RS dr. Janez Drnovšek z Zlatim redom za zasluge odlikoval Slovensko kulturno akcijo iz Argentine. V imenu vseh sodelavcev in podpornikov Slovenske kulturne akcije je odlikovanje 25. oktobra 2005 sprejel pisatelj Zorko Simčič. Istega leta je bil imenovan za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2011 pa je postal redni član SAZU. Zorkov ustvarjalni opus obsega več kot 20 samostojnih knjižnih naslovov in številne revijalne objave.
Zorku Simčiču ob njegovem jubileju želimo obilo zdravja in ustvarjalnih dni!