V 95. letu življenja nas je zapustil slovenski pisatelj in esejist, akademik dr. Alojz Rebula.
Rodil se je 1924 v Šempolaju v preprosti družini tržaških zamejskih Slovencev. Obiskoval italijanske šole, a so doma skrbno gojili slovenščino in to mu vtisnilo močno slovensko zavest. Gimnazijsko izobraževanje je opravljal v Gorici in Vidmu, kjer je leta 1944 tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz stare grščine in latinščine. Deset let kasneje je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Alojz Rebula nam je, Slovencem v matični domovini in tistim živečim onkraj meja Republike Slovenije, v svojem opusu pesmi, črtic, novel, dnevnikov, radijskih iger, esejev, romanov, dramskih besedil in potopisov zapustil neprecenljivo literarno bogastvo. Enako pomemben in dragocen pa je njegov zgled – zanimanje za vse kar je slovenskega, predanost s katero je živel svoje zamejsko življenje in večno razmišljanje o smrti in Stvarniku.
Dragi Alojz, najlepša hvala za tvoj zgled in predanost slovenskemu! Tvoja dela naj nas navdihujejo in nam dajejo zagona za slovensko skupnost, Ti pa počivaj v miru.
Boris Pleskovič, predesdnik SSK