V Torontu je v torek, 19. septembra 2011, v dvaindevetdesetem letu umrl Jože Kastelic. Ob slovesu od ljubljenega brata in strica, dobrotnika, zvestega prijatelja in gorečega domoljuba svojcem, prijateljem, sodelavcem in znancem v svojem imenu in v imenu Svetovnega slovenskega kongresa izrekam globoko sožalje.
Jože Kastelic se je rodil 1920. leta v Zvirčah. Po vojni se je pridružil rojakom, ki so preživeli nekaj let v taboriščih Avstrije. Leta 1948 je prišel v Kanado. Po petletnem delu najprej na farmi in nato na železnici v Torontu se je odločil za gradbeno obrt. Zaposloval je v glavnem slovenske delavce in obrtnike.
Največ se je ukvarjal z rezidenčno gradnjo, povečini na zahodnem delu Toronta, po njem se imenuje tudi ulica v Torontu. Za slovensko skupnost je zaslužen za gradnjo prve slovenske cerkve v Torontu, za slovensko letovišče pri Boltonu; največji spomenik njegovega dela je starostni dom Lipa v Torontu.
Njegove izdatne finančne pomoči sta bili deležni domovina Slovenija tako ob samoosvajanju kot tudi kasneje in njegova rojstna vas. Bil je soustanovitelj Svetovnega slovenskega kongresa, Kanadske gospodarske zbornice in Vseslovenskega kulturnega odbora.
Jože Kastelic je dragocen in nenadomestljiv vzornik v svoji delovni vnemi, skrbi za sočloveka, v skrbi za svoje sodelavce in rojake, v zvestobi dobremu in poštenemu. Nikoli ni imel problemov ne z delavci ne s podizvajalci, ker je z vsemi ravnal pošteno. Je zgled slovenskega podjetnika, ki je pripravljen svoje blagostanje deliti. In kot zaveden Slovence je bil vedno pripravljen pomagati Slovencem in organizacijam, ki Slovence v Kanadi družijo, in se ni spraševal, kaj bo dobil v zameno.
Za svoje nesebično podporo je Jože Kastelic prejel številna odličja in priznanja s strani Kanade, Slovenije in celo Svetega sedeža: Častni znak svobode RS za pomoč domovini, odlikovanje Queen Elizabeth II Golden Jubilee Medal za prispevek skupnosti in Kanadi v preteklih petdesetih letih, odlikovanje 125th Anniversary of the Conferderation of Canada Medal in papeško odlikovanje Svetega Gregorija Velikega, ki ga prejmejo le redke zaslužne osebe za prispevek Cerkvi in za zgledno življenje v skupnosti.
Ravno na dan njegovega odhoda smo se v pisarni Svetovnega slovenskega kongresa dogovorili, da Jožeta Kastelica predlagamo za podelitev priznanja za najboljšega – družbeno odgovornega podjetnika v slovenskem izseljenstvu. Četudi je preje odšel, ne da bi mu to priznanje Institut za družbeno odgovorno poslovanje izročilo, ga mi ne bomo pustili nikoli oditi, ker je preveč dragocen in nenadomestljiv vzornik v svoji dobrovoljnosti, delovni vnemi, zvestobi dobremu in poštenemu, ker je tako dobesedno živel za tisti vzklik: »Jaz, bratje pa vem za domovino!«.
Dr. Boris Pleskovič,
predsednik Svetovnega slovenskega kongresa