Mladeniči omagujejo in pešajo,
mladci se spotikajo in padajo,
tisti pa, ki zaupajo v Gospoda,
obnavljajo svojo moč,
vzdigujejo trup kakor orli,
tekajo, pa ne opešajo,
hodijo, pa ne omagajo.
(Izaija 40: 30 – 31)
Svetovni slovenski kongres se v imenu vseh Slovenk in Slovencev, doma in po svetu, z bolečino v srcu, a hkrati z najglobljimi izrazi hvaležnosti poslavlja od patra Ivana Tomažiča, z upanjem, da bo pri Bogu prejel milost.
Pater Ivan Tomažič je bil rojen na Primorskem in že v zgodnji mladosti si je želel služiti kot duhovnik. Študij ga je nato popeljal od Italije v Španijo, nato nazaj v Rim, potem pa na Dunaj v Avstrijo, kjer je do devetdesetih let deloval kot duhovnik za Slovence na Dunaju. Že v petdesetih letih se je povezal s slovenskimi študenti s Koroške in pričel z zbiranjem denarja za gradnjo slovenskega študentskega doma Korotan. Kot je sam dejal si je želel, da bi slovenski študentje, ki bi prišli študirat na Dunaj, lahko v njem vedno našli prijazno slovensko besedo in prenočišče po zmerni ceni. Dobrih 20 let je sam vodil slovenski dom Korotan in skrbel za to, da so manj premožni mlajši Slovenci, še vedno lahko bivali v mestu. V letu 2004 ga je takratni predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek odlikoval z redom za zasluge za človekoljubna dejanja v dobro pomoči potrebnim.
Svetovni slovenski kongres se s hvaležnostjo v srcu klanja v spomin na patra, ki je svoje življenje namenil skrbi za druge. Njegova odsotnost naj nam bo v spodbudo, da ohranimo patrovo srčno željo po skromnem študentskem zatočišču na Dunaju živo in dejavno!