V 88. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil Tomaž Pavšič, ki je bil dolga leta član Slovenske konference SSK in več mandatov tudi svetnik Slovenske konference. Od same ustanovitve (1991) je bil tudi član Svetovnega slovenskega kongresa. Po poklicu je bil profesor slovenščine, po duši pa zagnan domoljub in predan prijatelj slovenskih rojakov v Italiji. Bil je preprost, topel in vesel, a je znal biti tudi oster in nepopustljiv, ko se je zavzemal za pravice slovenskih rojakov.
V devetdesetih letih je deloval kot vicekonzul v Trstu in navezal tesne stike s slovensko skupnostjo v Italiji. Z aktivno službo je prenehal leta 1997, vendar je tudi po tem aktivno deloval tako med Slovenci v Italiji, kot tudi v političnem prizadevanju, da Slovenija okrepi skrb za svoje rojake, ki živijo izven Republike Slovenije.
Bil je pobudnik postavitve spomenika Simonu Gregorčiču v Gorici in spominske plošče italijanskemu filmskemu ustvarjalcu Pieru Paolu Pasoliniju v Idriji. Za svoje udejstvovanje na področju kulture je prejel številna priznanja, med temi velja še posebej izpostaviti Pirnatovo nagrado, najvišje priznanje, ki ga občina podeljuje za življenjsko delo na področju kulture in umetnosti.
Dragi Tomaž, zapustil si nam svetel zgled, kako bi morali »živeti slovensko skupnost«. Hvala Ti za čas, ki smo ga lahko preživeli ob tebi in se tako učili postati bolj ljubeči do naših rojakov po svetu.
Boris Pleskovič, predesdnik SSK
Tone Kajzer, predsednik SK SSK