Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je na občnem zboru dne 19.11.2015 sprejela izjavo z naslovom KLIC K RABI, VAROVANJU IN RAZVIJANJU SLOVENŠČINE.
Četrt stoletja po zgodovinski odločitvi Slovencev na plebiscitu o državnopolitični osamosvojitvi ugotavljamo, da je slovenščina z uresničitvijo te odločitve dejansko postala uradni in državni jezik Republike Slovenije ter jezik velike večine javnega sporazumevanja na njenem območju.
To pomeni, da se je polno uveljavila tudi na sporazumevalnih področjih, na katerih je bila njena raba poprej samo obrobna (npr. vojaštvo, diplomacija, parlamentarna demokracija), prav razcvetela pa se je v leposlovju, množičnih občilih in na drugih tradicionalnih področjih. Žal se je sčasoma izkazalo, da ta zagon ni povsem vztrajen in enakomeren: medtem ko raba in razvoj izraznih možnosti slovenščine v nekaterih strokah razmeroma hitro sledita novim tehničnim možnostim in sporazumevalnim potrebam (npr. računalništvo, informatika, več terminoloških slovarjev), je v drugih strokah opaziti razvojno zaostajanje pa tudi jezikovnokulturno zanemarjanje in na marsikaterem področju celo izrivanje našega jezika (visoko šolstvo, znanost, trgovina, oglaševanje).
To se dogaja deloma zaradi nizke jezikovne (samo)zavesti in komercialnih pritiskov, deloma pa zaradi nedodelanosti pravnih predpisov in neučinkovitosti nadzornih organov.
Državni zbor Republike Slovenije je leta 2004 sprejel Zakon o javni rabi slovenščine, leta 2014 pa (že drugo) Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko in predvidel celo vrsto nujnih urejevalnih in spodbujevalnih ukrepov za izboljšanje razmer, vendar organi izvršilne veje državne oblasti (npr. inšpekcijske službe, ministrstva, agencije) ne kažejo zadosti volje za izvajanje predpisov in smernic, ne zganejo se niti ob vsem znanem in vidnem kršenju predpisov (npr. ob velikih oglasnih panojih v angleščini, ob tujejezičnih reklamah na RTV, ob tujejezičnih imenih lokalov, ob ignoriranju slovenščine v tujim lastnikom prodanih hotelih in na strokovno-znanstvenih srečanjih z mednarodno udeležbo).
Ker se mladi zgledujejo po odraslih (pri tem so radi še nekoliko izzivalni) in ker se z jezikovnim poukom v šolstvu eksperimentira brez zadostne strokovne in politične odgovornosti, se ne smemo čuditi nižanju funkcionalne pismenosti in kulturne ravni mladostniškega sporazumevanja.
Tako smo prišli do skrb zbujajočega občutka in spoznanja, da opisani procesi in razmere že ogrožajo jasnost in urejenost sporazumevalnih tokov v slovenski družbi, s tem pa tudi učinkovitost njenih državnih in gospodarskih zmogljivosti ter ne nazadnje izvirnosti in prepričljivosti njene kulturne ustvarjalnosti. Zato:
- pozivamo Vlado Republike Slovenije, ministrstva in parlamentarne poslance, da pozorno spremljajo izvajanje sprejetih zakonskih predpisov in resolucijskih smernic o javnem jezikovnem sporazumevanju v Republiki Sloveniji in jih po potrebi dopolnijo, predvsem pa zahtevajo okrepitev dejavnosti pristojnih inšpekcijskih služb in zaostrijo njihovo odgovornost; pisni izdelki uradnikov in drugih javnih uslužbencev (odločbe, dopisi, razglasi, zapisniki ipd.) morajo upoštevati kodificirano jezikovno normo;
- pozivamo posebej Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da pri pripravljanju visokošolske zakonodaje kritično obravnava predloge za tako imenovano internacionalizacijo (ta ni sama sebi namen, ni je primerno presojati predvsem količinsko, tj. po odstotkih tujih / gostujočih študentov in učiteljev, predvsem pa ne sme potekati kot enosmerno prilagajanje: internacionalizacija je tudi to, da se tujci naučijo slovenščine, kakor so se je navsezadnje že v jugoslovanskih časih naučili gostujoči študentje iz drugih jugoslovanskih republik ter iz afriških in azijskih držav); popolnoma nesprejemljivo je nekritično pospeševanje internacionalizacije z namenom pokrivanja demografskega primanjkljaja ob hkratni predimenzioniranosti visokošolskega vpisa (blizu 70 % maturantov); nesprejemljivo je tudi pavšalno podcenjevanje znanstvenih objav v slovenščini pri vrednotenju znanstvene uspešnosti univerzitetnih in inštitutskih raziskovalcev;
- pozivamo urednike množičnih občil, posebno RTV, da v svojih objavah ne dopuščajo niti grobega niti bolj prefinjenega vsiljevanja tujih jezikov; zlasti pri sprejemanju komercialnih oglasov (za avtomobile idr.) naj se zavedajo meja koruptivnosti, pri drugih besedilih pa meja dopustnosti nepotrebnih prevzetih besed, slovničnih napak ter pravopisne in pravorečne samovolje; pokrajinska narečnost ima lahko svoje mesto v pokrajinsko umeščenih občilih, ne pa v besedilih poklicnih piscev in govorcev osrednjih oziroma vsedržavno naravnanih glasil.
Za Slovensko konferenco Svetovnega slovenskega kongresa:
Jelena Malnar, predsednica
___________________________________________________________________________________________________
Izjava je bila poslana:
– predsedniku države RS, gospodu Borutu Pahorju
– predsedniku Vlade RS, dr. Miru Cerarju
– ministru za kulturo, gospodu Antonu Peršaku
– ministrici za izobraževanje, znanost in šport, gospe Maji Makovec Brenčič
– ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospodu Gorazdu Žmavcu