Aktualno

Lev Detela - Zapleti v vijugah časa

Pri ljubljanski založbi VED je konec leta 2013 izšla že petdeseta knjiga na Dunaju živečega pisatelja Leva Detele. Pod naslovom Zapleti v vijugah časa razmišlja v slovenščini (občasno tudi v nemščini) pišoči avtor o nekaterih poglavitnih temah in problemih današnjega kriznega časa in o travmah nič manj obremenjujoče polpreteklosti. Izjemno zanimivega avtorja smo 22. maja v okviru prireditev Večeri izza Kongresa gostili na Svetovnem slovenskem kongresu. Uvodno predstavitev avtorja ter njegovega obsežnega opusa je na začetku povzel podpredsednik Slovenske konference SSK, Borut Korun.

Lev Detela, se je rodil 2. aprila 1939 v Mariboru in od leta 1960 živi v Avstriji, ko je kot študent slavistike na ljubljanski univerzi iz političnih razlogov zapustil tedanjo Jugoslavijo. Po študiju slovanske filologije in umetnostne zgodovine na Dunaju sodeluje kot samostojni pisatelj, kulturni publicist in prevajalec v številnih slovenskih, avstrijskih in mednarodnih literarnih revijah, časopisih in radijskih ustanovah. Je avtor več kot 30 slovenskih pesniških, proznih, dramskih, esejističnih in spominskih knjig ter številnih leposlovnih publikacij v nemškem jeziku. V prevodih so njegova dela izšla v knjižni obliki tudi v hrvaščini, romunščini in angleščini, v revijah in antologijah pa še v številnih drugih jezikih. Predvsem v Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji je za svoje literarno delo prejel več nagrad in priznanj. V Trstu so mu leta 1969 izročili nagrado Vstajenje za slovensko literarno ustvarjanje, v Celovcu pa leta 1987 nagrado Mohorjeve založbe za slovenski zgodovinski roman Stiska in sijaj slovenskega kneza.

Detela se je pri tokratni knjigi odlično odrezal v esejističnem razmišljanju v štiridesetih poglavjih. V knjigi opisuje dogodke, ki so bili v Sloveniji dolgo časa zamolčani, in odnos tedanjega režima do ideološko nepravilne slovenske književnosti v izseljenstvu in zamejstvu. Dotika se tudi sedaj aktualnih problemov ekonomske in globalne krize ter se kritično loteva vprašanj slovenske kulture in rak rane slovenske družbe – razcepljenosti, ki bremeni slovensko zgodovino že od konca 19. stoletja. Ne izogne se prikazu temnih strani preteklosti, poroča o preganjanju drugače mislečih s strani UDBE, nestrpnem vmešavanju v idejno drugače usmerjene… Njegove obtožbe in kritike pa niso usmerjene v ljudi, pač pa obsoja sistem, pritiske, dejanja in odločitve.

Ob zaključku je Detela sintetiziral želje za Slovenijo in Slovence: »Slovenski narod se mora očistiti slabih navad in razdeljenosti! Le to lahko povrne Slovenijo na pot, ki vodi naprej.« Detelova razmišljanja zadobijo dodatno razsežnost ob pričujoči slovenski politični situaciji. Le upamo lahko, da bo kateri od politikov morda vseeno posegel po tovrstni knjigi in iz nje prenesel avtorjevo sporočilo v prakso.