V sredo, 9. oktobra 2024, je v prostorih Zadružne zveze Slovenije potekala II. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. Vsebino konference je Svetovni slovenski kongres pripravil v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, Gozdarskim inštitutom Slovenije, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Biotehniško fakulteto, finančno pa je izvedbo konference podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. V štirih tematskih sklopih je sodelovalo skoraj 30 predavateljev iz Argentine, Avstrije, Belgije, Danske, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije.
Konferenca je potekala v okviru štirih tematskih sklopov, ki so bili sicer vsebinsko različni, a vseeno med seboj smiselno povezani. Uvodoma so prisotne pozdravili: dr. Boris Pleskovič, predsednik SSK, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Matej Arčon, podpredsednik Vlade RS in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Mateja Čalušič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Aleš Ugovšek, direktor podjetja M Sora je v uvodnem predavanju predstavil nastanek, uspešno rast in širitev podjetja, ki temelji na lesno predelovalni industriji. Preko spleten aplikacije je uvodno predavanje o upravljanju velikih kmetij v Argentini podal Jure L. Komar.
Predavatelji so o priložnostih in izzivih na področju kmetijstva in gozdarstva razpravljali v štirih tematskih sklopih. Sklop »Mladi s kmetijstvu in gozdarstvu« je predstavil pomen mladih za prihodnost kmetijstva in gozdarstva, podobna tematika pa se je pojavila tudi v sledečem sklopu »Razvoj in ohranjanje podeželja«. Tematski sklop »Klimatske spremembe« je opozoril na dvigovanje temperatur in povečano intenzivnost padavin. Oboje močno vpliva predvsem na kmetijstvo, močno pa tudi na gozdarstvo. V zadnjem sklopu »Predstavitev projektov v kmetijstvu in gozdarstvu doma in po svetu« smo lahko spremljali predstavitve inovativnih pristopov v gozdarstvu in kmetijstvu. Sodelovalo je skoraj 30 predavateljev iz Slovenije, Argentine, Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Danske in Belgije.
Nekaj zaključkov konference:
- Država se mora zavedati, da je prehranska varnost Slovenije pomemben element stabilnosti države in da so naložbe v ta sektor pomembne za prihodnost. Podobno velja za zagotavljanje gozdarski sektor in lesno predelovalno industrijo. Oba sektorja, tako kmetijski kot gozdarski bosta ob podnebnih spremembah postajala vedno pomembnejša elementa stabilnosti države.
- Slovensko kmetijstvo potrebuje strateške in inovativne pristope, kot so ustrezna tehnologija obdelave tal, odpornejše rastline, prilagajanje časa setve in sajenja ter vzpostavitev namakalnih sistemov.
- Voda je ključnega pomena za kmetijstvo, zato je vzpostavitev kakovostnih vodnih virov in namakalnih sistemov nujna za prilagajanje na klimatske spremembe ter zagotavljanje optimalne rasti in kakovostnega pridelka.
- Mladi so nujen predpogoj za prihodnost kmetijstva in gozdarstva. Prinašajo namreč sveže ideje in so bolj odprti za uporabo novih tehnologij, kar lahko poveča produktivnost in trajnost v obeh sektorjih.
- Mladi kmetje se soočajo z visokimi stroški začetnih investicij ter težavami pri dostopu do ugodnih kreditov. V kolikor želi Slovenija preprečiti seljenje mladih v mesta in jih ohraniti na kmetijah jim bo morala za začetek zagotoviti vsaj ugodne kredite.
- Gozdarstvo je pomemben poklic za zagotavljanje zelene prihodnosti. Mlade je potrebno aktivno ozaveščati o pomembnosti gozdarskega poklica in raznolikosti te stroke, ki se je močno modernizirala.
- Za lažje gospodarjenje z gozdovi se vedno bolj uporabljajo digitalna orodja in nove tehnologije. Slovenija bi morala slediti tem trendom in izvajati potrebna izobraževanja za uvajanje tovrstnih tehnologij.
Srečanja se je udeležilo preko 70 obiskovalcev, pripravili pa smo tudi e-zbornik s povzetki predavanj sodelujočih, ki je zainteresiranim na voljo na naši spletni strani.
Konferenco so omogočili
