Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa z obžalovanjem ugotavlja, da so se desne stranke v sosednji Republiki Avstriji, s svojimi predlogi ustavnega zakona o dvojezični topografiji, odločile izničiti pravice Slovencev, ki živijo na območjih določenih z Avstrijsko državno pogodbo.
Avstrijska državna pogodba je bila podpisana 15. maja 1955 na Dunaju. Podpisniki pogodbe, ki se s celotnim nazivom glasi: Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (v nemščini: Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhangigen und demokratischen Osterreich) so bili takratni zunanji ministri ZSSR (Vjkečeslav Molotov), ZDA (John Foster Dulles), Velike Britanije (Harold MacMillan), Francije (Antoine Pinay) in Avstrije (Leopold Figl). K podpisu pogodbe so pristopili še štirje visoki komisarji zasedbenih sil, sporazum pa je začel veljati 27. julija 1955. Glavni namen sporazuma, na osnovi moskovske deklaracije (30.10.1943) je bila ponovna vzpostavitev samostojne, suverene in demokratične Avstrije. Kot dodatek k splošnim določbam in priznanju avstrijske države so bile posebej omenjene pravice slovenske in hrvaške manjšine. Kot taka ima pogodba mednarodni značaj, saj so bili njeni podpisniki zunanji ministri kot predstavniki držav.
Po načelu mednarodnega prava, da je pogodbe potrebno spoštovati (pacta sunt servanda), je nesprejemljiva teza avstrijskih vodij desnih strank, da gre za zgolj zgodovinsko interpretacijo same pogodbe in da je vprašanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe nepovezano z ustavnim predlogom. Ne, enostavno gre za dele pogodbe s katero so ponovno vzpostavili samostojno in demokratično Avstrijo in takšne mednarodne pogodbe ni mogoče interpretirati ali spreminjati enostransko, z novim ustavnim zakonom, ki je notranje pravnega značaja. Ene in ista stvar ne more biti hkrati urejena z mednarodno pogodbo na en način, z ustavnim zakonom pa drugače. Gre za pravno kolizijo. Morda bi lahko pogodbo spremenili na osnovi soglasja držav podpisnic, seveda pa bi bilo pri tem vsaj vmesno povprašati za privoljenje tudi tiste države, ki so jim bile v pogodbi zajamčene pravice. S tem pa bi se lahko morda našel tudi kdo, ki bi pod vprašaj postavil, malo pretirano in zlobno rečeno, ponovno vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. Pa šalo na stran, saj so tovrstne stvari prevelikega pomena za Slovence, še posebej naše rojake v Avstriji.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa v teh trenutkih poziva vlado Republike Avstrije naj ravna razsodno in naj ne naseda puhlicam ustavnih predlogov, ki sta ju vložili Avstrijska ljudska stranka in Zavezništvo za Avstrijo s katerimi želita dejansko spremeniti kvote, ki so bile postavljene za Avstrijsko državno pogodbo in tako okrniti pravice manjšine. Na drugi strani pozivamo slovensko Zunanje ministrstvo naj se odzove odločneje kot je to storilo pred štirinajstimi leti, saj gre za pravice naših rojakov, Slovencev živečih v Avstriji. Predlagamo, da zunanji minister Republike Slovenije, dr. Dimitrij Rupel, posreduje pri pristojnih organih Evropske zveze.
Franci Feltrin, podpredsednik
Slovenske konference SSK