Konferenca za Republiko Slovenijo Svetovnega Slovenskega Kongresa naslavlja na slovensko državo in na vse Slovence pobudo, da se v letu, ki je razglašeno za Plečnikovo, pristopi k postavitvi Plečnikovega parlamenta – Doma slovenske državnosti.
Predlogi za postavitev palače, ki jo je Plečnik imenoval slovenska Katedrala svobode, so se v preteklosti že pojavljali, toda v Plečnikovemu letu, posvečenemu petdesetletnici arhitektove smrti, ima pobuda poseben smisel, upravičenost in utemeljenost.
Slovenci smo se pred šestnajstimi leti odločili, da podobo Plečnikovega parlamenta natisnemo na svojo prvo poštno znamko, pred enim letom pa smo se odločili, da jo vtisnemo še na svoj novi denar, ki bo krožil po celi Evropi in svetu. Poleg knežjega kamna se je realno sicer neobstoječi Plečnikov parlament potemtakem že uveljavil kot eden ključnih slovenskih narodnih simbolov. Zdaj moramo zbrati pogum, da zamisel, ki nas že kot podoba navdaja s tolikšnim ponosom, tudi zares uresničimo.
Plečnik je bil žlahtni genij slovenske stavbarske umetnosti. Bil je človek silne intuicije; čutil je, kaj na materialni ravni potrebujemo Slovenci za dvig naše skromne politične samozavesti. Po koncu druge svetovne vojne je zasnoval politični tempelj, ki naj bi v višave dvignil slovenskega nacionalnega duha. A čas takšnim vizijam ni bil naklonjen. Plečnikov parlament je ostal samo ideja. Ko je bila v Parizu postavljena reprezentativna Plečnikova razstava, je pomanjšana Katedrala svobode sicer zavzela častno in osrednje mesto te prestižne predstavitve, toda to je tudi največ kar je bilo v tem pogledu storjenega. In vendar – če sta nas že podoba in skromna maketa navdali s tolikšnim zadoščenjem, kolikšno zadoščenje in kakšno občutje bi nas obhajalo šele tedaj, če bi temu spomeniku, ne mrtvemu spomeniku, živemu Domu slovenske državnosti, lahko zares zrli v njegovo monumentalno lice.
Namesto če bi zrli, recimo raje, ko bomo zrli, kajti Katedralo svobode je potrebno postaviti in Slovenci imamo toliko moči ter volje, da jo bomo tudi zares postavili! Ko gre za stvari, ki so resnično vsenacionalnega in neminljivega pomena namreč znamo stopiti skupaj, zmoremo združiti moči in realizirati tudi tisto, kar je na videz neuresničljivo. Potrebujemo le pravo in dovolj utemeljeno spodbudo. Slovenska politika je tačas, razumljivo, polno zaposlena s pripravami na polletno samostojno vodenje ogromnega evropskega sodržavja. Za malo Slovenijo je to pač orjaški projekt, ki zahteva večino njene moči in energije. Zato politiki ni mogoče zameriti, da je spregledala nujo, da se v Plečnikovemu letu naposled pristopi h gradnji. Odgovornost, povezano s svojim poslanstvom, zato prevzema Svetovni Slovenski Kongres. Daje pobudo in se obenem zavezuje, da ne bo odnehal, predno ne bodo slovenska javnosti, politika, gospodarstvo in kultura uvideli globok pomen in smisel postavitve Doma slovenske državnosti. Plečnikova Katedrala svobode bo postala razpoznavni znak Slovenije in to arhitekturno mojstrovino si bodo prihajali ogledovat z vseh koncev sveta.
Katedrala svobode, katere stožčasti stolp bo združevalna os, omphalos, axis mundi slovenskega svetovja,mora stati sredi naše prestolnice Ljubljane. Vse stare kulture in tradicije, ki so zaznale ter razumele arhetipsko potrebo po določitvi osi oziroma popka svojega sveta, so ga materializirale v obliki približnega ali popolnega stožca in umestile v osredje svojega kulturnega prostora. Plečnikova arhitekturna zamisel poleg fascinantne monumentalnosti in funkcionalnosti torej vsebuje tudi prvobitni civilizacijski vzorec. Je tisto, kar lahko združi Slovence, kar lahko njihove razpršene energije poveže v ustvarjalni red.
Razvoj je fenomen cikličnega značaja. Vrača se v izhodiščno točko, vendar na višjem nivoju. Slovenci smo po osamosvojitveni razvojni krog izčrpali in zaključili. Čas je za nov začetek. Sprožiti ga zmore naboj, ki ga vsebuje ideja Plečnikovega parlamenta. Sprostimo ta naboj! Brez odlašanja! Plečnikov parlament hoče, more in mora biti postavljen! Za nas, za svet, za prihodnost!
Konferenca za Republiko Slovenijo Svetovnega Slovenskega Kongres