Svetovni slovenski kongres je skupaj s Krožkom Anton Gregorčič iz Gorice in Krožkom Virgil Šček iz Trsta v četrtek, 19. septembra 2013, odprl razstavo »Slovensko samostojno politično nastopanje v Italiji skozi volilne plakate«.
Na ogled je izbor političnih volilnih plakatov, ki nagovarjajo k oddaji glasov za slovenske politične kandidate v Italiji. Ogled lepakov in branje njihovih gesel ter sporočil, ki so jih posredovali javnosti, nakazuje koliko zavzetosti in truda je bilo vloženih v ohranjanje slovenske zavesti, jezika in kulture tudi preko političnega udejstvovanja v zbirni stranki Slovencev v Italiji.
Med mnogimi slovenskimi rojaki, ki so tako ali drugače kandidirali za Slovensko skupnost, naj omenimo letošnjega jubilanta prof. Borisa Pahorja. Razstava je bila prvič na ogled v Gorici leta 2010 ob 35-letnici Slovenske skupnosti, ki s političnim delom na krajevni, državni in meddržavni ravni ter z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih telesih si prizadeva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini.
Ob razstavi so v omizju o političnem nastopanju naših rojakov v Italiji spregovorili Igor Gabrovec, Drago Štoka, Ivo Jevnikar in Julijan Čavdek. Slovensko politično nastopanje se je na Goriškem in Tržaškem obnovilo že takoj po koncu 2. svetovne vojne. Leta 1947 je v Gorici nastala Slovenska demokratska zveza, ki je združevala slovensko katoliško in liberalno dušo. SDZ je aktivno nastopala s svojo samostojno listo na lokalnih volitvah, od občinskih do pokrajinskih, in izvolila slovenske predstavnike v krajevne uprave. Markantni osebnosti tega več desetletnega političnega dela sta bila odvetnik Avgust Sfiligoj, ki je zastopal liberalno strujo, in profesor Anton Kacin, ki je zastopal katoliški del.
Na Tržaškem pa so se pojavile različne demokratično usmerjene politične skupine, ki so nastopale na raznih volitvah. Priključitev Trsta Italiji ter ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine sta bila med glavnimi povodi, da so se vse slovenske demokratične politične skupine začele povezovati in snovati skupno samostojno politično stranko z namenom enotnega nastopanja Slovencev na vseh volilnih preizkušnjah. Najprej so te povezave zaživele ob volitvah, ko se je v letih 60 začela pojavljati skupna slovenska lista z imenom Slovenska skupnost. Iz tega je na Tržaškem nastala stranka Slovenska skupnost, v katero so se združile vse takratne demokratične politične skupine Slovencev.
Potreba po sorodnem političnem subjektu se je pokazala tudi na Goriškem in tako je bil 15. februarja 1975 sklican zbor slovenskih volivcev, na katerem je padla odločitev, da se ustanovi nova politična stranka, ki bi nadaljevala poslanstvo SDZ. V Katoliškem domu v Gorici je 1. marca 1975 potekal prvi pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za goriško pokrajino. 24. maja istega leta sta se tržaški in goriški del Slovenske skupnosti združila v slovensko samostojno deželno politično stranko z imenom Slovenska skupnost.
Slovenska skupnost je tako začela z novim imenom in starim simbolom lipove vejice nastopati na občinskih in pokrajinskih volitvah, pa tudi na deželnih, parlamentarnih in kasneje evropskih volitvah. V predstavniške organe je izvolila svoje kandidate, ki so zagovarjali pravice Slovencev in slovenske zemlje. Vse to sestavlja bogato politično tradicijo, ki jo lahko spremljamo tudi s pomočjo volilnih in političnih lepakov, ki so nastajali v različnih obdobjih. Sodelujoči v omizju so bili enotni v mnenju, da morajo slovenski rojaki v Italiji nastopati skupaj, kljub nekaterim ideološkim razlikam, ki obstajajo med njimi. Le tako imajo namreč možnosti, da lahko dosežejo in uresničijo cilje, ki so skupni vsem Slovencem na tem ozemlju.
Omizje je spremljalo približno 60 obiskovalcev, ki so po končanem omizju nazdravili s števerjansko kapljico in še nekaj časa ostali v pogovoru ter prijetni družbi z našimi rojaki iz Italije.
