8. strokovni posvet "Ko ni več meja"
Simpozij o pomenu in vplivu slovenskih medijev na razvoj in oblikovanje slovenske narodne zavesti smo pripravili v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Posvet je potekal 12. decembra 2009. Tematiko so z različnih zornih kotov orisali sogovorniki iz Slovenije in avstrijske Koroške.
Sodelujoči na simpoziju smo se med drugim zavzeli, naj RTV Slovenija kot javni medij ob poročanju o zamejstvu poleg o težavah poroča tudi o uspehih na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih. Podprli smo oblikovanje uredništva oddaj RTVS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zavzeli smo se za podaljšanje pogodbe o sodelovanju med avstrijsko radiotelevizijo ORF ter Radio 2 in radio Agora, ki se izteče leta 2011, ter o možni nadgradnji oddaj v slovenskem jeziku na deželni frekvenci.
Sprejeli smo tudi pobudo za študijo o tem, koliko so v Sloveniji seznanjeni z uspehi rojakov v zamejstvu in po svetu.
7. strokovni posvet "Ko ni več meja"
V sredini novembra 2008 smo organizirali že sedmega od posvetov, ki potekajo pod skupnim naslovom »Ko ni več meja«. Pripravljen je bil v sodelovanju s Slovenskim domom KPD Bazovica iz Rijeke.
V prvem delu z naslovom »Izkušnje slovenske manjšine z EU« je praktične izkušnje svojega društva in izkušnje koordinacije SLOMAK posredoval dr. Marjan Sturm. V popoldanskem delu smo osrednjo skrb namenili konkretnim pobudam in vprašanjem na področju »schenghenske meje«.
Svetovni slovenski kongres bo naslovil apel na Ministrstvo za zunanje zadeve, da odpre stalno konzularno pisarno na Reki. Prav tako bo pozval NLB, da v medijih slovenskih društev na Hrvaškem poda uradno objavo. V njej naj pojasni kdo je dolžan izplačati nastale terjatve varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem.
6. strokovni posvet "Ko ni več meja"
9. in 10. novembra 2007 smo v Čedadu, ob pomoči in podpori tamkajšnjih društev ter organizacij, pripravil 6. strokovni posvet »Ko ni več meja«.
Letos je simpozij potekal v Benečiji, kjer so si Slovenci uspeli izboriti tako dolgo pričakovano nižjo srednjo šolo. Posvet je bil namenjen pregledu trenutnega stanja v šolstvu, vlogi žensk v otroškem varstvu in šolstvu ter vzrokom in posledicam feminizacije izobraževalnih poklicev.
Ugotovili smo, da je relativno dobro uveljavljen in utrjen sistem slovenskega šolstva na Koroškem in ponekod v Italiji. V Italiji je potrebno doseči predvsem prenos z zaščite posameznika na zaščito celotne manjšine.
Na področjih, kjer je že sprejeta zakonodaja mora Republika Slovenija dosledno zahtevati izpolnjevanje sprejetega (npr.: dvojezični napisi).
5. strokovni posvet "Ko ni več meja"
Posvet smo pripravili maja 2006 na Trbižu v Italiji v sodelovanju s Sks Planika. Osredotočen je bil na pregled turistične ponudbe slovenskih organizacij v sosednjih državah. V dveh dneh smo pod drobnogled vzeli možnosti za okrepitev sodelovanja s Slovenijo.
V petek so bile predstavljene dobre prakse ob- in čezmejnega sodelovanja ter evropskih projektov na področju turizma. V soboto zjutraj so Rudi Bartoloth, Peter Gerdol in Rafko Dolhar iz slovenskega kulturnega središča Planika predstavili slovensko turistično ponudbo Trbiža. V nadaljevanju so bile predstavljene že obstoječe možnosti sodelovanja s Slovenijo, pa tudi nekaj novih predlogov.
V zadnjem, najobsežnejšem sklopu so predavatelji predstavili različne vrste turizma s katerim se ukvarjajo. Turistična ponudba je zelo raznovrstna in obsega poleg t.i. socialnega in kulturnega turizma tudi turizem romarskih oz. kolesarskih poti.
4. strokovni posvet "Ko ni več meja"
Posvet smo pripravili 21. in 22. oktobra 2005 v prostorih Pavlove hiše v Avstrji. Na njem so sodelovali večinoma mladi referenti in raziskovalci iz Italije, Avstrije ter Porabja na Madžarskem.
Prikazali so stanje in probleme s katerimi se srečujejo mladi v zamejstvu. Največ mladih je aktivnih v športnih društvih, manj se jih udejstvuje v kulturnih in glasbenih društvih. Cerkev, ki je dolgo časa igrala vlogo glavnega povezovalca in narodnega buditelja se sooča s problemom staranja duhovnikov. Športne in kulturne organizacije si želijo, da bi jim lahko Republika Slovenija tudi načrtno in sistematično pomagala pri navezavi stikov s sorodnimi organizacijami v Sloveniji.
Zelo zaskrbljujoče pri mladih je nezanimanje za politično dejavnost. Postavlja se namreč vprašanje kdo bo vodil nadaljnjo politiko slovenske skupnosti v zamejstvu, če ne bo mladih.
3. strokovni posvet "Ko ni več meja"
V soboto, 30. oktobra 2004, smo v Monoštru na Madžarskem zaključili dvodnevni posvet. Obravnavali smo štiri tematske sklope: Preseganje manjšinske miselnosti, Družina, cerkev in vrtci v predšolski vzgoji otrok, Slovenska identiteta v osnovnošolskih in srednješolskih programih in Visokošolski programi ter možnosti zaposlovanja.
Z večjim zanimanjem za učenje slovenskega jezika se srečujejo rojaki v Italiji, v Avstriji in tudi na Madžarskem. Slovenščine je v družbi vse več, a žal vse manj v slovenskih družinah. V Italiji in Avstriji bogoslužje še poteka v slovenskem jeziku, v Porabju pa žal ne več.
2. strokovni posvet "Ko ni več meja"
Posvet »Ko ne bo več meja« je potekal 8. novembra 2003 v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu.
Na simpoziju s podnaslovom »Nacionalna identiteta Slovencev v Evropski zvezi« so navzoči osrednjo pozornost namenili ključnim elementom za ohranitev nacionalne identitete, ki se jih naši rojaki v zamejstvu še posebno dobro zavedajo.
Program smo prilagodili odzivu povabljenih predavateljev in je bil tako tudi odraz tega, čemur dajejo naši rojaki prvenstven pomen pri oblikovanju slovenske nacionalne identitete znotraj Evropske zveze.
1. strokovni posvet "Ko ni več meja"
Prvi znanstveno strokovni posvet “Ko ne bo več meja” s podnaslovom “Nacionalna identiteta Slovencev in Evropska zveza v luči stikov matic z zamejstvom” je potekal junija 2002 v Gorici v Italiji.
Namen simpozija je bil opredeliti pomen nacionalne identitete Slovencev ter ugotoviti posebnosti njenega razvoja pred vstopanjem Slovenije v Evropsko zvezo. Na njem so predavatelji iz različnih področij in perspektiv razmišljali o prihodnosti Slovencev na enotnem slovenskem prostoru.
Osrednji pomen so namenili ohranjanju slovenskega jezika. Pomembno je ohraniti slovenščino v javnosti, v šolah, pri cerkvenem bogoslužju in še posebno v zasebnem družinskem življenju.
