Tabori slovenskih otrok po svetu 1997-2010

14. tabor slovenskih otrok po svetu, je potekal v času od 24. do 31. julija 2010 na meji med Slovenijo in Avstrijo, v Libeličah na Koroškem. Nekdanja zgradba mejne karavle je preurejena v dom Centra za šolske in obšolske dejavnosti Ajda.

Od nedelje do petka je polovico dneva potekal pouk slovenskega jezika, drugo polovico dneva pa smo zapolnili z različnimi zanimivimi vsebinami in ogledi. Tako smo si ogledali etnografski muzej s kmečkim orodjem in napravami ter obiskali rojstno domačijo Prežihovega Voranca. Bili smo tudi pri Rimskem vrelcu z zdravilno vodo in se ustavili pri Ivarčkem jezeru. Med zanimivostmi, ki so se nam zagotovo vtisnile v spomin je zagotovo rudnik Lignita v Velenju in izlet s kanuji po Dravi.

Tabora se je udeležilo 41 mladih rojakov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kanade, Velike Britanije in Singapurja.

Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je tudi letos uspešno izpeljala 13. tabor slovenskih otrok po svetu, ki je potekal v času od 1. do 8. avgusta 2009 v bližini enega najstarejših slovenskih mest – Ptuja. Tabora se je udeležilo 42 mladih rojakov iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije Bosne in Hercegovine, Nemčije, Švedske, Velike Britanije in Singapurja.

Udeleženci smo bivali v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Spuhlji pri Ptuju. Dan smo začenjali z jutranjo telovadbo. Po zajtrku je nato vsak dan od 9. ure do 12.30 potekal pouk slovenskega jezika. V popoldanskem času so bile na vrsti športne aktivnosti in zanimive delavnice, v katerih so otroci spoznavali domovino svojih staršev oz. starih staršev. Ogledali smo si Ptuj z okolico, dvakrat smo se okopali v Termah Ptuj. Predstavila se nam je domača folklorna skupina iz Markovcev, otroci pa so se udeležili tudi kuharskih delavnic, kjer so pod budnim in skrbnim očesom ptujskih gospodinj pekli kruh in slanike.

Na zadnjo soboto v juliju smo začeli 12. tabor mladih rojakov iz sveta. Potekal je od 26. julija do 2. avgusta 2008 na Debelem rtiču. Udeležilo se ga je 36 otrok iz ZDA, Švedske, Italije, Avstrije, BIH, Srbije, Hrvaške in Nemčije.

Vsako dopoldne je v učilnicah osnove šole v Ankaranu potekal pouk slovenskega jezika. Glede na predznanje smo oblikovali tri skupine. Popoldnevi in večeri so bili namenjeni ustvarjalnim delavnicam, športnim igram, obiskali smo Divaško jamo na Krasu, Slovenski šolski muzej v Ljubljani, spoznali Izolo in Koper. Ogledali smo si Kobilarno Lipica, se sprehodili skozi Škocjanske jame, se povzpeli na vrh Tinjana in se ustavili tudi pri gradu Socerb.

Čas skupnega bivanja smo dodatno popestrili s kopanjem, ustvarjalnimi delavnicami in družabnimi igrami.

Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je v času od 29. julija do 12. avgusta 2007 pripravila že tradicionalni enajsti tabor slovenskih otrok, vendar tokrat malo drugače.

Tabor smo namreč razdelili na dve starostni skupini: na mlajšo (od 12 do 14 let) in starejšo (od 15 do 17 let), saj smo tako lažje pripravili program, ki je bil za posamezno skupino zanimiv in pester. Prvič smo tudi začeli izvajati veselo šolo slovenskega jezika vsak dan v dopoldanskem času. Tabor je ponovno potekal na slovenski obali, v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču. V prvem tednu je počitikovala in se učila mlajša skupina, v drugem pa je sledila skupina starejših otrok.

Skupaj se je na tabor prijavilo 41 mladih rojakov iz Italije, Nemčije, Avstrije, Velike Britanije, Švice, BIH, Srbije, Hrvaške, Kanade, Švedske in Avstralije.

Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je že desetič zapored pripravila Tabor slovenskih otrok po svetu. Potekal je od od 30. julija od 6. avgusta 2006 na slovenski obali, v Mladinskem zdravilišču in letovišču na  Debelem rtiču.  Udeležilo se ga je 63 mladih rojakov  iz Italije, Nemčije, Avstrije, Švice, BIH, Srbije, Hrvaške, Francije, Nizozemske in ZDA, starih od 12 do 18 let.

Tabor pa ne zapolnjuje le šola, je tudi čas izletov, športnih in družabnih igr, glasbenih večerov, ob morju tudi priložnost za obilo kopanja. Letos smo si ogledali Sečovljske soline in Koper, do koder smo se pripeljali z barko. Obiskali so nas tudi slovenski vojaki. Ogledali smo si zanimiv filma o slovenski osamosvojitveni vojni in o odpravi Slovenske vojske v Afganistan.

Pripravili smo si celo mali poletni kino in lep glasbeni večer z Miho in vodnikom Sašom.

9. Tabor je potekal od 31. julija do 7. avgusta 2005 na Debelem rtiču, na slovenski obali.  Za šestdeset udeležencev, otrok slovenskega rodu, starih od 12 do 17 let iz Italije, Nemčije, Švice, BIH, Hrvaške Srbije in Črne gore z vodji skupin smo pripravili pester program, katerega osrednja nit je bil  pouk slovenskega jezika.

Poleg tega pa so si otroci ogledali Park Škocjanske jame ter Piran s tamkajšnjim Pomorskim muzejem in akvarijem, se pomerili v nogometu in plavanju. Letos so nam prvič pri vodenju skupin pomagali mladi Slovenci iz tujine, ki so pred leti obiskovali tabore, pa so sedaj že prerasli starostno mejo 17-tih let.

Program tabora je bil pester: poleg kulturnih vsebin, vesele šole slovenskega jezika in organiziranih športnih tekmovanj, so mladi imeli dovolj priložnosti tudi za prostočasne dejavnosti – večina je ta čas izkoristila za kopanje.

V času od 25. julija do 1. avgusta 2004 smo izvedli 8. tabor slovenskih otrok po svetu. Taborili smo v kampu Podzemelj, udeležili pa so se ga otroci slovenskega rodu iz Italije, Avstrije, Francije, BIH, Švice, Hrvaške in Jugoslavije.

Program so nam pomagali izvesti predstavniki Slovenske vojske, kulturno društvo iz Semiča, folklorna skupina Semiška ohcet in lokalni vodniki. Uvodne slovesnosti so se udeležili tudi: predstavnik Urada za Slovence po svetu dr. Zvone Žigon, podsekretarka Ministrstva za kulturo Milena Domjan in direktor Urada za slovenski jezik, dr. Janez Dular.

Namen naših taborov je spoznavanje Slovenije: njene kulture, naravnih lepot, ljudi in slovenskega jezika. Tokrat smo odkrivali Belo krajino in del tamkajšnje bogate slovenske kulturne dediščine. Udeležencem smo ponudili tudi pester športni program.

Slovenska konferenca SSK je od 27. julija do 2. avgusta 2003 organizirala tabor slovenskih otrok iz sveta, ki je potekal v Veliki Polani, evropski vasi štorkelj in rojstnem kraju Miška Kranjca. Udeležilo se ga je kar 57 najstnikov iz Avstrije, BIH, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, in Švice.

Program je bil res pester in zanimiv. Preživetje v naravi je bila posebna veščina in nekateri so svojo koruzo (»kokrco«) in pečeni kruh (»pajani kruj«) vrhunsko pripravili na odprtem ognju. Preizkusili smo se tudi v igri, ki je mešanica Kremenčkovega golfa in »baseballa«. Ogledali smo si pokrajinski muzej v Murski Soboti, domačijo Miška Kranjca, Copekov mlin, Vidov izvir, Bukovniško jezero, rotundo v Selu in lončarsko delavnico v Filovcih. Po Miškovi poti smo se peš napotili do lendavskih toplic, kjer smo se kopali.

6. Tabor slovenskih otrok po svetu se je odvijal od 28. julija do 4. avgusta 2002 na Jezerskem. Udeležilo se ga je 58 otrok iz Avstrije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Švice, ZDA, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Ukrajine.

Za udeležence je krajše delavnice slovenskega jezika pripravila Mateja Feltrin. Mladi so spoznavali Jezersko, nabirali osnovno znanje geologije in gozdarstva. Pripravili smo tudi orientacijski pohod in športno plezanje po naravni steni pod vodstvom Davorja Karničarja.

Prosti čas so udeleženci napolnili z igrami ali žoganjem, najpogumnejši so tudi začofotali v jezeru.

Slovenska konferenca Slovenskega svetovnega kongresa je v letu 2001 organizirala 5. taborjenje slovenskih otrok iz zamejstva in po svetu. Na Jezerskem so se družili otroci v starosti od 12 do 17 let iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije in ZDA. Skupaj jih je prišlo kar 68.

Program je bil zelo pester in zanimiv, s poudarkom na spoznavanju slovenske kulturne in naravne dediščine. V tem okviru so otroci spoznavali Jezersko, okoliške kraje in njihove znamenitosti ter običaje. Davo Karničar, Jezerjan, ki je tabor tudi vodil, je z vodniki svoje šole gorništva znal mladim pokazati varno pot v svet gora.  Pravo veselje je otrokom nudilo jezero. Ob vročih dneh se je prilegla osvežitev, veselo pa je bilo tudi ob tabornem ognju. S kitaro sta nas obiskala Janez Šket iz Stuttgarta in kavboj Pidži.

Od 30. julija do 6. avgusta 2000 je potekal 3. Tabor slovenskih otrok po svetu v Podbeli pri Kobaridu. Udeležilo se ga je 81 otrok, od tega 72 iz Italije, Hrvaške, BiH, Madžarske, Avstrije, Švice in Nizozemske.

Obiskali smo Kobariški muzej, ki je bil za zbirko o prvi svetovni vojni razglašen za Evropski muzej leta 1993, ter rojstno hišo Simona Gregorčiča. Cel dan je bil namenjen spoznavanju Breginjskega kota in življenju prebivalcev pred in po potresu. Ogledali smo si tudi muzej na prostem.

Poleg vesele šole slovenskega jezika in delavnic na temo problematike med mladimi, smo prosti čas zapolnili s športnimi igrami in orientacijskimi pohodi.

Od 27. junija do 4. julija 1999 je potekal poletni tabor za slovenske otroke po svetu v Šentjurju pri Celju. Kulturno ekološki tabor smo pripravili v sodelovanju s Fundacijo Okolje smo vsi, šentjurskimi taborniki in sodelavci Osnovne šole Franc Malgaja. Namenjen je bil otrokom od 12. do 17. leta starosti.

Program je bil osredotočen na spoznavanje kulturne in zgodovinske dediščine kraja. Udeleženci so se seznanili z delom skladateljev Ipavcev in delom škofa Antona Martina Slomška. Predstavili smo jim grad Rifnik in poznoantično naselbino, ki se nahaja na istoimenskem hribu. Izvedeli so več o celjskih grofih in vlogi borca za severno mejo Franja Malgaja in spoznali legendarnega razbojnika Guzaja, ki ga je lokalno prebivalstvo videlo kot neke vrste Robina Hooda.

V letu 1998 je tabor potekal v okviru Ekološkega tabora Vače 1998. Udeležili so se ga otroci iz Bosne in Hercegovine, Italije, Madžarske in Slovenije.

Poleg raziskovanja in spoznavanja ekologije so udeleženci bolje spoznali sam kraj in izvedeli več o tukajšnji pretekli zgodovini. Skozi Vače namreč poteka Arheološka pot Vače, obeležbe pa nas seznanijo s preteklostjo iz železne dobe. Velja omeniti, da so Vače najdišče Vaške situle – izjemnega artefakta. V bližini se nahaja tudi geografsko središče Slovenije – GEOSS.

Udeleženci so ob koncu tabora predstavili svoje izsledke, natisnjena pa je bila tudi krajša publikacija.

Prvi tabor slovenskih otrok po svetu je potekal od 28. junija do 5. julija 1997 v Slivnici pri Celju.

Izveden je bil v okviru Mednarodnega ekološkega tabor Slivnica 1997 – EKOS 97. Na njem je sodelovalo 18 osnovnih šol, ena srednja šola in predstavniki iz tujine; iz Nemčije (Grevenbroich) in Madžarske (Gornji Senik). Vseh udeležencev je bilo 90.

Privoščili so si vožnjo po jezeru in se podali na bližnji hrib Rifnik. Po skupinah so izvajali različne meritve onesnaženosti Slivniškega jezera in bližnjih vodotokov, ki so jih ob koncu predstavili.

Izdana je bila tudi krajša publikacija z vtisi udeležencev in nekaterimi ugotovitvami do katerih so prišli.

Pobuda je prišla s strani Slovencev iz Italije, ki so si želeli, da bi njihovi otroci lahko bolje spoznali Slovenijo, tam navezali stike in izboljšali znanje slovenskega jezika. V začetku leta 1996 je Danijel Starman, kot predsednik Slovenske konference SSK, predlagal projekt desetdnevnega tabora “Mladi-mladim”. S tem je  Slovenska konference želela začeti srečanja na katerih bi mladi rojaki spoznali vrstnike iz Slovenije. Projekt je bil izpeljan še isto leto v sodelovanju z vlado študentske organizacije Univerze v Ljubljani pod imenom “Svetovni tabor 1996”, vodil pa ga je Janez Starman.

Večinoma je potekal v Lepeni, deloma tudi v Ankaranu. Udeležilo se ga je nekaj več kot 20 študentov slovenskega rodu iz Gane, Sirije, Kuvajta, Alžirije, Havajev, Italije in nekaterih drugih evropskih držav.  Odpravili so se na izlet do krnskih jezer in izvira reke Soče ter se povzpeli na Mangart (na fotografiji).