Večeri izza Kongresa 2010

V torek, 30. novembra, smo sklenili letošnji niz večernih predavanj in predstavitev. Peter Kovačič Peršin je predstavil svojo knjigo esejev Vrnitev k Itaki (Slovenci v procesih globalizacije) za katero je prejel letošnjo Rožančevo nagrado. Rdeča nit njegovih dolgoletnih razmišljanj o slovenskem narodu, njegovi zgodovini, kulturi in današnjem položaju se je v tej knjigi osredinila okrog vprašanja, kakšna je sedanja notranja podoba slovenstva in kako se kot narod in država soočamo z izzivi, ki jih prinaša globalizacija. Ti procesi niso naklonjeni ohranjanju narodnih identitet, zato bodo narodi morali poglobiti svoje metafizično udejanjanje, da bi obstali. EU vedno bolj kreira celoten družbeni red kar na drugi strani slabi nacionalno suverenost držav, ki postaja vedno bolj simbolnega pomena. Proces globalizacije je spontan, centri moči pa si prizadevajo, da bi vzpostavili moč kapitala in ekonomičnost subjektov. Tako je tudi kultura vedno bolj podrejena gospodarstvu.  Glavni element za obstoj slovenske identitete vidi avtor predvsem v posebni skrbi za negovanje in ohranitev slovenskega jezika.

V sredo, 10. novembra 2010, smo v sodelovanju s Slovenskim panevropskim gibanjem in Slovensko panevropsko mladino organizirali predstavitev knjige prof. dr. Vladimirja Klemenčiča in red. prof. dr. Matjaža Klemenčiča z naslovom »Koroški Slovenci v drugi republiki« oziroma v izvirniku »Die Kärntner Slowenen Und Die Zweite Republik«. Na predstavitvi sta bila prisotna tudi Karel Smolle in dr. Andrej Rahten.

Knjiga ne govori zgolj o prizadevanju koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni, temveč odpira številna nova vprašanja sobivanja koroških Slovencev z deželno večino. Dodana vrednost knjige je toliko večja, saj je napisana v nemškem jeziku, kar omogoča pregled in odpira problematiko koroških Slovencev nemško govoreči populaciji.

V četrtek, 7. oktobra 2010, smo prisluhnili dr. Vladimirju Kosu, ki živi in dela na Japonskem. Pesniti je začel že kot mladenič v klasični gimnaziji v Mariboru. Nekateri kritiki ga ocenjujejo za največjega še živečega pesnika slovenske emigracije. Je najvidnejši predstavnik izseljeniške religiozne poezije, najbolj poznan po tem, da je izdal edino do sedaj natisnjeno slovensko knjigo na Japonskem »Dober večer Tokio« (1961). Dr. Kos je predstavil zadnjo izmed številnih pesniških zbirk »Petindvajset krivulj Japonske četrti«. Pesnikova poezija ima dva pola: religioznega in japonskega, zbirka pesmi pa je pravzaprav potovanje po predmestju Tokia, po predelu imenovanem Adači-ku. Dr. Kos je velik poznavalec japonske kulture in navad, del svojih izkušenj pa je v pogovoru razkril tudi obiskovalcem. Japonsko razmišljanje in simbolika sta Slovencu namreč težko razumljiva brez razumevanja širšega družbenega konteksta.

V ponedeljek, 17. maja 2010, smo priredili omizje z naslovom Arbitražni sporazum – »ZA« ali »PROTI«? Predsednik Vlade RS in predsednica Vlade Republike Hrvaške sta podpisala arbitražni sporazum med RS in RH. Sporazum med drugim določa, da bosta pogodbenici “v enem mesecu podrobno določili vsebino spora”, da bo sodišče ob upoštevanju vseh relativnih dejstev brez odlašanja izdalo razsodbo, ki jo bo sprejelo z večino glasov. Razsodba bo za pogodbenici “zavezujoča in pomeni dokončno rešitev spora”. Prav tako sporazum določa, da Slovenija umika vse zadržke pri odpiranju in zapiranju pogajalskih poglavij, ki so povezani s sporom o meji. Državi se tudi zavezujeta, da se bosta vzdržali vseh dejanj in izjav, ki bi lahko zaostrile spor ali ogrozile delo arbitražnega sodišča. Kaj za Slovenijo pomeni arbitraža, kakšen odnos ima Vlada Republike Slovenije do obmejnih slovenskih občin, naj se opredelimo »za« ali »proti« arbitraži – na vsa ta vprašanja so v večernem omizju, ki ga je povezoval odvetnik Danijel Starman, odgovarjali različni gostje. Na koncu je bil izveden tudi mini referendum med zbranimi poslušalci, kjer je bilo 80% proti sporazumu, 20% pa je sporazum podprlo.

V torek, 30. marca 2010, smo prisluhnili predavanju o novih načinih povezovanja mladih Slovencev iz sveta z domovino. Gostili smo mag. Klemna Žumra, svetovalca v kabinetu predsednika Evropske ljudske stranke (krščanski demokrati) v EP v Bruslju. Tokratni večer je bil razdeljen na dva dela: na predstavitev delovanja Evropskega parlamenta in  Evropske komisije ter na tematiko povezovanja mladih Slovencev v Evropi in po svetu. Mag. Žumer kljub svoji mladosti že enajsto leto živi v tujini, vseeno pa ohranja reden stik s Slovenijo in to mu omogoča dober vpogled na položaj Slovencev tako doma kot na tujem. Tako imenovano »EU-izseljenstvo«, ki je nastalo v letih po vstopu v Evropsko unijo, danes zajema nekaj čez 400 predvsem mladih Slovencev, ki živijo in delajo v Bruslju, Luksemburgu ali Strasbourgu. Vsi delajo za Slovenijo in EU na zahtevnih visoko kvalificiranih delovnih mestih, srečujejo pa se na neformalnih športnih in kulturnih dogodkih. S pomočjo fotografij nam je prikazal svoje vzpostavljanje stikov med Slovenci v Argentini, ZDA, Kanadi in Evropi.

V sredo, 17. februarja 2010, smo odprli novo, že štirinajsto sezono Večerov izza kongresa. Tokratni gost je bil dr. Zvone Žigon, nekdanji generalni konzul v Clevelandu, ki nam je predstavil življenje Slovencev v Združenih državah Amerike.

Dr. Žigon nam je v sliki in besedi predstavil raznolikost številnih slovenskih skupnosti, ki živijo v ZDA, njihovo zgodovino ter trenutno situacijo. Poslušalci smo tako veliko izvedeli o začetnem zelo težkem življenju Slovencev, ki so prišli iz Avstro-Ogrske, Italije in obeh Jugoslavij in si našli delo v rudnikih in v težki industriji. Kljub stiku s številnimi tujimi narodi ter raznarodovalnim pritiskom niso pozabili na ohranjanje lastne narodne identitete, ki so jo gojili v dobro organiziranih skupnostih. O obsegu prisotnosti slovenske kulture govori tudi dejstvo, da danes v ZDA živi približno 175.000 ljudi, ki se opredeljujejo za Slovence oz. za potomce Slovencev. Ob koncu predstavitve so si številni gostje ogledali še spremno fotografsko razstavo, ki prikazuje življenje ameriških Slovencev.