Člani civilnih društev, zbrani na žalni slovesnosti na Dan krivde, odpuščanja in sprave, 15. junija 2017 ob Lipi sprave na Žalah, izražamo spoštovanje do vseh žrtev vojne in revolucije. Obžalujemo, da pristojni državni organi še niso storili vseh korakov za rehabilitiranje vseh žrtev.
Demokratična zavest nam po Ustavi narekuje, da država zavzame kritičen odnos do nosilcev in izvajalcev revolucije ter razlikuje med odporniškim (pri nas imenovanim »partizanskim«) in komunističnim delovanjem. V svoj pravni red naj skladno s priporočili Sveta Evrope in parlamenta EU vnese obsodbo totalitarnega sistema utemeljenega na revolucionarnem pravu, ki izključuje del naroda zaradi ideološko-političnih, verskih in premoženjskih razlogov. Z nedvoumnim odvzemom legitimnosti organom, odlokom, sklepom in tajnim postopkom, ki so služili in še služijo za opravičevanje ubojev, umorov, preganjanja, zapiranja, razlaščanja, bo Republika Slovenija izpolnila svoj dolg do pravičnosti, enakopravnosti in drugih ustavno zagotovljenih demokratičnih načel. Po več kot četrt stoletja upanja, da je obsodba revolucionarnih metod na ravni človeške zavesti sama po sebi umevna in zadostna, nas nedoslednost državnih organov, Vlade RS, Državnega zbora RS in sodišč opozarja, da moramo kot narod in država skladno z imenovanimi evropskimi standardi obsodbo vseh totalitarnih režimov opraviti tudi mi z vzpostavitvijo in uveljavitvijo izrecnih pravnoformalnih predpisov za končanje revolucije.
Le obsodba in obžalovanje vseh zablod lahko omogoča popravo krivic njim, ki so jim lastni narodni bratje krivično odvzeli dostojanstvo in dobro ime in jih nasilno oropali življenja. Dolg demokratičnih ustanov Republike Slovenije je skladno z Ustavo popraviti storjene krivice in pomagati svojcem priti do civilizacijskega zadoščenja, narodu pa vrniti obraz v spravi in popravi krivic.
Med drugim naj državni organi pomagajo svojcem ustvariti pogoje, da po svoji volji in možnostih dostojno pokopljejo svoje sorodnike. Država naj zagotovi pogoje za skupni pokop ostalih žrtev v Ljubljani, na Teharjah in drugih mestih, ki bodo ustrezno dostopna in bodo izražala tudi dostojno rehabilitacijo žrtev, kar bo obenem tudi ustrezno sporočilo, spomin in opomin sedanjim rodovom. Temu naj služi tudi obvezna hranitev vzorcev DNK, ki bo čimveč žrtvam omogočila dostojen pokop v gobovih njihovih svojcev. Vsa morišča naj se ustrezno označijo in zaščitijo kot pomniki tragične zgodovine našega naroda in človeških usod posameznih oseb, vpetih v ta nasilna dogajanja. Spomeniki in obeležja morajo vključevati vse žrtve in nikogar izključevati, zato naj odražajo voljo vseh državljanov, da žrtve dobijo zadoščenje in se konča med nami vsako nasilje ter si složno prizadevamo za razvoj naše skupne države, ki nam je podarjena.
To vodilo je torej tudi narodno-politična smernica za složnost, bratstvo in sodelovanje med nami, kot je pred sto leti ob smrti zapisal v svoji oporoki dr. Janez Ev, Krek: »Vi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši (slovenski) državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje!«
Izjavo so sprejela društva: Združeni ob Lipi sprave, Civilna pobuda: Teharje muzej genocida in katarze, Civilno združenje za nadzor institucij; Demos na Kamniškem, Nova Slovenska Zaveza, Rafaelova družba, Slovenija v svetu, Slovenski katoliški izobraženci, Svet katoliških laikov Slovenije, Svetovni slovenski kongres, Varuhi spomina znotraj pobude Vseposvojitev. V njihovem imenu, zaslužni prof. dr. Janez Juhant, predsednik društva Združeni ob Lipi sprave.
Poslano: predsedniku DZ RS, predsedniku Vlade RS, predsedniku DS RS, predsednici US RS, predsedniku VS RS.