Članstvo Svetovnega slovenskega kongresa je zavzeto podpiralo prizadevanje za vstop Republike Slovenije v Evropsko zvezo in se udeleževalo prvomajskih slovesnosti ob tem dogodku. Deklaracije bruseljskih ustanov in izjave funkcionarjev EZ (pa tudi izjave slovenskih politikov) so napovedovale ne samo gospodarski napredek, temveč tudi višjo raven demokracije, predvsem pa poroštvo za ohranitev in razvoj naše kulturne in jezikovne identitete, saj se slovenščini priznava status enega izmed uradnih jezikov EZ. Spoštovanje evropske jezikovne raznolikosti in kulturne dediščine razglaša tudi predlog evropske ustavne pogodbe.
Zato nas je osupnila in prizadela nedavna zahteva bruseljskih ustanov, da se morajo nove članice povezave podrediti enotnemu zapisovanju imena skupne evropske valute in se odpovedati svojim jezikovnim posebnostim. Zahteva se utemeljuje z izmišljenimi pravnimi, tehničnimi in strokovnimi razlogi, v resnici pa pomeni kratkovidno politično izsiljevanje. Madžarska in Latvija sta to unifikacijsko potezo odločno zavrnili, slovenska vlada in parlament pa sta sprejela kompromisno rešitev, ki ne zagotavlja samoumevnosti slovenskega zapisovanja imena skupne evropske valute niti v vseh slovenskih besedilih, kaj šele, da bi se potegovala za obliko evro tudi na večjezičnih evropskih bankovcih (tako rešitev smo imeli že v Jugoslaviji in celo v Avstro-Ogrski).
Svetovni slovenski kongres ostro protestira zoper izdajo praktično in simbolno usodnih interesov slovenskega naroda. Tokratna neodločnost in nepripravljenost sedanjih najvišjih predstavnikov slovenske države se bo zapisala med sramotne primere iz slovenske zgodovine kot neuspešnost slovenske diplomacije.