Večeri izza Kongresa 2011

V sredo, 23. novembra 2011, smo pripravili večer s pisateljem, publicistom in esejistom, akademikom Zorkom Simčičem ob praznovanju njegovega 90. rojstnega dne. Večer je vodil dr. Stanislav Raščan, gosta omizja pa sta bila Tone Rode, direktor Družine in doc. dr. Brane Senegačnik profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

V Mariboru rojeni pisatelj je močno zaznamoval kulturno življenje slovenskega izseljenstva v Argentini, kjer je živel več kot štirideset let. Tam je bil med drugimi soustanovitelj Slovenske kulturne akcije ter prvih dvanajst let urednik osrednje emigrantske kulturne revije Meddobje. Po osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v domovino. Leta 2005 je bil imenovan za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, letos za rednega.

Ob koncu je dr. Boris Pleskovič izročil akad. Zorku Simčiču, za njegov visoki jubilej in življenjsko delo, priznanje in zlatnik Svetovnega slovenskega kongresa.

V okviru svoje kulturne dejavnosti smo 15. septembra 2011 pripravili kulturno-umetniški večer s slovenskima društvoma iz Primorsko-goranske županije.

Pred občinstvom sta se predstavila Slovensko kulturno društvo »Gorski kotar« iz Čabra in Kulturno posvetno društvo »Bazovica« iz Reke. Predsednik SKD »Gorski kotar« Slavko Malnar in podpredsednica Jelena Malnar sta predstavila delovanje društva od njegove ustanovitve leta 2007 do danes. Voditeljica mladinske sekcije v SKD »Gorski kotar« Ivana Malnar je v prezidanski narodni noši s publiko delila svoje verze pesmi »Stara hiša«, napisane v narečju.

Dolgoletno zgodovino društva, dejavnosti, aktivnosti in delovanje Kulturno posvetnega društva »Bazovica« iz Reke, ki je aktivno že od leta 1947, nam je predstavila Ana Lipovac, voditeljica mladinske skupine. Petra Aničić, voditeljica fotografske skupine je spregovorila nekaj besed o fotografski razstavi, ki so jo lahko ogledate v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa.

V četrtek 26. maja 2011 smo pripravil večer s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnokom.

Pogovor se je osredotočil na pregled stanja slovenske manjšine na Madžarskem in aktualno problematiko s katero se naši rojaki tam srečujejo. Gost večera je bil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, pogovor z njim pa je moderiral Štefan Skledar. Spregovorili smo tudi o tem kakšen je odnos Republike Madžarske do slovenske manjšine, kakšen je odnos Republike Slovenije do pomembnih vprašanj na tem območju in kakšni so »tihi asimilativni pritiski«, ki pretijo naši manjšini.

Ob koncu večera je bila sprejet osnutek za izjavo za javnost glede manjšinske politike; dokončno oblikovana izjava pa je bila dober teden po dogodku naslovljena na pristojne slovenske organizacije in razposlana v vednost medijem. Večera se je udeležilo okrog 60 slušateljev.

Pod geslom Mi smo tu(rizem) smo v četrtek, 5. maja v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani predstavili nekatere ustanove slovenske manjšine iz videmske pokrajine, ki želijo razviti in pospešiti turistično in kulturno ponudbo obmejnega prostora na katerem delujejo. Na zelo dobro obiskani predstavitvi so Marina Černetig, Sandro Quaglia in Rudi Bartaloth predstavili teritorij in obstoječo turistično ponudbo obmejnega pasu videmske pokrajine, kjer je naseljeno slovensko prebivalstvo in kjer delujejo slovenske ustanove.

Poleg predstavitve bogastva celotnega teritorija tako na kulturnem in jezikovnem področju , bogato s tradicijami in nenazadnje tudi s kulinaričnega vidika od Kanalske doline do Nediških dolin preko Rezije, Terske in Karnajske doline ter podali osnovne informacije glede stika, kako si lahko skupina ali posameznih lahko organizira ogled naših krajev, kje in s kom se je mogoče povezati in dogovoriti za pripravo obiska krajev in to v slovenskem jeziku ter pridobiti vse potrebne informacije za uspešen izlet.

V sredo, 20. aprila je predsednik SSK, dr. Boris Pleskovič, ki je bil dolgoletni podpredsednik raziskovalnega komiteja na Svetovni banki v Washingtonu predstavil vzroke za finančno krizo, ki je prizadela skoraj ves svet in je po krizi iz leta 1933 povzročila tudi največji šok. Posebnost krize je, da ni prizadela držav, ki so izključene iz mednarodnih finančnih tokov (Severna Koreja, Burma).

Glavne vzroke krize gre iskati v: kopičenju »slabih« posojil, kreditnem »bumu«, hitrem naraščanju cen stanovanj, povečanju široke uporabe nejasnih finančnih regulativ in velikih zadolžitvah institucij v OECD. Slovenija bi v prihodnje morala razmisliti o hitrejšem dvigu obresti, znižanju deficita, pripraviti rezerve za primer krize, izdelati sistem za boljšo oceno posojil in razmisliti o uvedbi in izboljšanju »crossboarder bankinga«.

Večera se je udeležilo približno 60 ljudi, ki so imeli priložnost pogovora s predavateljem in razprave z ostalimi udeleženci.

V sredo, 30. marca 2011, smo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa pripravili večer z naslovom »Prebujene korenine«. Peter Hawlina, predsednik Slovenskega rodoslovnega društva, je spregovorili o rodoslovju in zanimanju naših rojakov za slovenske korenine. Pri tistih, ki svoje slovenske korenine iščejo v Sloveniji so skoraj vsi (več kot 85%) iz ZDA. Dejstvo za to gre pripisati predvsem klasifikaciji slovenskih priseljencev v ZDA, kjer so sodili med manj zaželene. Šele prihodnji rodovi so se počasi uspeli otresti tega bremena, s tem pa se je prebudilo tudi njihovo zanimanje za njihove prednike. Njihovo iskanje, poleg časovne distance in manjkajoče matične knjige, dodatno otežujejo spremenjeni priimki. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi prikrivanje izvora; pogosto so se Slovenci v ZDA predstavljali kot Avstrijci, ki so bili na socialni lestvici bolj priljubljeni od slovanskih narodov. Sodobna znanost predstavlja nekatere možne olajšave iskanja prednikov s pomočjo genetike in seveda z razvojem informacijske tehnologije, ki omogoča boljšo povezanost.

V četrtek, 10. februarja 2011, je v okviru Večerov izza kongresa  potekala predstavitev knjige »Jože Kastelic«, avtorice Marije Ahačič Pollak. Knjigo je natisnila založba Družina, predstavili pa so jo Marija Ahačič Pollak, dr. Rozina Švent in Franci Feltrin.

Dr. Rozina Švent je pohvalila avtorico, da je pisala s srcem in spoštovanjem do  Jožeta Kastelica. Poudarila je, da je knjiga odsev Kasteličevih dogodkov iz otroških let do današnjih dni, ko v domu ostarelih v Torontu, katerega je gradil in finančno podpiral, preživlja visoko starost.

»To je zgodba o Jožetu Kastelicu, ki si ni s svojo genialnostjo in trdim delom zaslužil samo milijonov, ampak prislužil tudi spoštovanje in hvaležnost slovenske skupnosti, saj je svoje imetje vedno delil s slovenskimi izseljenci in je največji dobrotnik in mecen slovenstva v Kanadi. Prav gotovo je tudi eden izmed največkrat odlikovanih Slovencev v svetu« je zapisala avtorica.

V četrtek, 20. januarja smo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa predstavili knjigo »Paler iz Brd« slovenskega rojaka iz Italije in predsednika Konference za Italijo Marjana Terpina. Knjiga je izjemen zapis o političnem življenju Slovencev v Italiji skozi oči dolgoletnega politika in kulturnega delavca z občutkom za pripovedovanje in predanim srcem za vsako slovensko stvar.

V »Palerju iz Brd« Marjan Terpin popisuje lastno življenjsko zgodbo. Slovenec iz Števerjana in domoljub je odigral pomembno vlogo pri političnih procesih v Sloveniji in na področju slovenske politike v Italiji. Avtor opisuje v prvem delu svoje otroštvo, ki ga prevevata iskreno veselje do življenja in trdno zavedanje o pripadnosti slovenski manjšini. V drugem delu predstavi svoje udejstvovanje in delovanje v prosvetnih aktivnostih slovenskih organizacij. Zadnji, najobsežnejši del knjige, govori o političnem dogajanju med našimi rojaki v Italiji, o njihovih naporih in zavzemanju za pravice. Vse to podkrepi s slikami dokumentov in fotografijami. Knjiga dogodkom sledi nekje do leta 2000.